Franja

Zadetki iskanja

  • ventilátor (-ja) m ventilatore:
    grelni, hladilni ventilator ventilatore del riscaldamento, dell'aria di raffreddamento
    namizni, stropni ventilator ventilatore da tavolo, da soffitto
  • véra (-e) f

    1. religione, fede, confessione:
    širiti, učiti, zavračati vero diffondere, insegnare, respingere la religione
    nauki, resnice, skrivnosti vere insegnamenti, verità, misteri della fede
    zatajiti vero prednikov rinnegare la religione degli avi
    državna vera religione di stato
    judovska, krščanska, muslimanska vera religione, confessione ebraica (giudea), cristiana, musulmana
    rimskokatoliška vera religione cattolica, cattolico romana
    kriva vera eresia
    prejeti tolažila vere ricevere gli ultimi sacramenti, l'estrema unzione
    vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità

    2. religione, fede, culto:
    svoboda vere libertà di religione
    vera v posmrtno življenje fede nella vita ultraterrena

    3. (s tradicijo prenašano mnenje o obstoju česa skrivnostnega) credenza:
    vera, da črna mačka prinaša nesrečo la credenza per cui un gatto nero porti sfortuna

    4. pren. fede, convinzione, convincimento, il credere:
    vera v lepšo prihodnost il credere in un avvenire migliore

    5. pren. fiducia:
    izgubiti vero v zdravnike non aver più fiducia nei medici

    6. pren. (skupek načel, naukov) credo

    7. rel. (molitev) credo (apostolico)

    8. (v medmetni rabi)
    vere mi, na mojo vero, pri moji veri sulla fede, in verità
    šalj. affè mia, affè di Dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj storiti v dobri veri fare qcs. nella convinzione che
    učiti, oznanjati krivo vero sostenere il falso
    to je mož vere è una persona degna di fiducia
  • veríga (-e) f

    1. catena:
    železna veriga catena di ferro
    člen verige anello di catena
    povezati, privezati, speti kaj z verigo legare qcs. con la catena
    držati psa na verigi tenere il cane alla catena
    pasja, vprežna veriga catena del cane, del tiro
    sidrna veriga catena dell'ancora
    varnostna veriga za vrata catena di sicurezza
    pren. nadeti komu verige, vtakniti koga v verige imporre le catene a qcn., incatenare qcn.
    strgati, zdrobiti verige (tudi pren.) spezzare le catene

    2. pren. catena, ceppo:
    trgati družbene verige spezzare i ceppi della tradizione

    3. pren. (več med seboj povezanih oseb) catena; grad.
    veriga delavcev (ki si podajajo opeko ipd. ) lombardata
    prekupčevalska, tihotapska veriga catena di incettatori, di contrabbandieri

    4. (večja skupina sledečih si pojavov) catena:
    miselna veriga catena di pensieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati občutke na verigi controllare, tenere a bada le sensazioni
    imeti ljudi na verigi avere il completo dominio sulle persone
    počutiti se kot pes na verigi sentirsi come il cane alla catena
    gonilna veriga catena di trasmissione
    geogr. gorska veriga catena montuosa
    elektr. izolatorska veriga catena di isolatori
    strojn. kalibrirana veriga catena calibrata
    lamelna veriga catena a lamelle
    biol. prehranjevalna veriga catena alimentare
    avt. snežne verige catene da neve
    lingv. govorna veriga catena parlata
    kem. veriga atomov catena di atomi
    anat. veriga ganglijev catena di gangli
    veriga hotelov, trgovin catena di alberghi, di negozi
    veriga kinodvoran circuito di cinematografi
  • verjéten probable, credible, believable, plausible, likely

    verjéten kandidat a likely candidate; (pogovorno) a probable
    verjétna zgodba probable story
    zelo verjétno se mi zdi, da... it seems to me very likely that...
    to je komaj verjétno it's hardly credible
    biti komaj verjéten to stagger belief
  • verjéten creíble; digno de fe, digno de crédito; probable; plausible

    to je malo verjetno! ¡no es probable!
    verjeten (je), da pride es probable que venga
  • verjéti to believe (komu someone); (zaupati) to trust

    lahko mi to verjamete you can take it from me
    verjamem samo, kar vidim seeing is believing
    ali lahko verjamemo njegovi besedi? can his word be trusted?
    tega pa ne verjamem (pogovorno) I don't fall for that one
    ne verjéti to disbelieve
    sveto verjéti to cling to (ali to cherish) a belief
    to naj ti drugi verjamejo! see if others believe that!
    bi verjeli kaj takega! would you believe it!
    če verjameš ali ne believe it or not
    verjéti nekaj neverjetnega (figurativno) to swallow a camel
    rad ti verjamem I willingly believe you
    nisem tako neumen, da bi to verjel I am not so foolish as to believe it
    komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly trust my own eyes
  • verjéti (-jámem) imperf., perf.

    1. credere; capacitarsi:
    sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
    ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
    verjeti v vraže credere nelle superstizioni
    verjeti na besedo credere sulla parola

    2. credere (a, in), aver fiducia (in):
    slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo

    3. sospettare, supporre, immaginare:
    nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
    svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
    ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
    verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • verjétno prislov probably, likely, presumably

    prav verjétno in all probability
    zelo verjétno, najbolj verjétno most likely, very likely, as likely as not
    komaj verjétno most unlikely, hardly likely
    več kot verjétno more than likely
    ni verjétno, da... it's unlikely that...
    ne zdi se verjétno it seems unlikely
    to je bolj verjétno that's more likely
    zelo verjétno je, da bo deževalo the probability is that it will rain, pogovorno it's probably going to rain
    verjétno bo doživel uspeh he will probably succeed
    verjétno bom pozabil I may forget, I'm apt to forget
    verjétno pojdem I may go
    malo verjétno je, da bo prišel he is unlikely to come, pogovorno it's unlikely he'll come
  • verjétnost probability, likelihood

    po vsej verjétnosti in all likelihood (ali probability)
    velika verjétnost a strong likelihood
    je velika verjétnost, da pride jutri there is a strong likelihood that he will be coming tomorrow
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • ves čas stalna zveza
    1. (skozi celotno aktivnost) ▸ mindvégig, egész idő alatt, folyamatosan
    Ves čas so vodili, z največjo razliko treh golov. ▸ Mindvégig vezettek – maximum háromgólos különbséggel.
    Naj bo vaš fotoaparat z vami ves čas. ▸ Egész idő alatt legyen önnél a fényképezőgép.
    Ves čas sejma je potekal tudi voden otroški program. ▸ A vásár ideje alatt folyamatosan voltak felügyelet mellett vezetett gyermekprogramok is.
    Ves čas večerje sva se pogovarjala. ▸ A vacsora alatt mindvégig beszélgettünk.

    2. lahko izraža poudarek (neprestano) ▸ mindvégig, állandóan, folyamatosan
    Minister je sicer ves čas zatrjeval, da je nedolžen. ▸ A miniszter mindvégig állította, hogy ártatlan.
    Vajeni smo, da ves čas samo govori in vmes preklinja, vendar ni slab človek. ▸ Hozzászoktunk, hogy állandóan beszél és közben káromkodik, de nem rossz ember.
  • vesél merry, cheerful, gay; glad; joyful, joyous; pleased

    veséla družba cheerful company, happy band
    vesél božič! (a) merry Christmas!
    zelo vesél (židane volje) as merry as the day is long, as pleased as Punch
    vesél smeh merry laugh
    vesél sem, da vas spet vidim I am glad to see you again
    biti vesél česa to be glad about something
    veséla novica je prišla k nam včeraj the glad news reached us yesterday
  • vesél joyeux, gai, de bonne humeur, de belle (ali joyeuse) humeur, plein d'entrain, enjoué, jovial; heureux

    vesel dogodek heureux événement
    vesela novica bonne nouvelle
    vesel božič! joyeux Noël!
    vesela Velika noč! joyeuses Pâques!, bonnes fêtes de Pâques!
    življenja vesel qui aime à vivre, heureux de vivre, joyeux, gai, pétulant
    vesel kot ptiček na veji gai comme un pinson
    vesel sem, da te vidim je suis content (ali heureux) de te voir
  • veselíti to give pleasure (ali joy), to afford joy (ali pleasure), to gladden

    to me veseli I am glad of that
    veseli me, da te vidim I am glad to see you
    glasba me ne veseli I get no joy from music
    veselilo me bo, če mi boš kaj pisal I shall be glad to receive your letters
    veselíti se česa to delight in something
    ne veseli se prezgodaj! don't count your chickens before they are hatched!
    veselíti se to be glad of, to be happy (to), to take pleasure (from), to rejoice (at); to be pleased with
    (vnaprej) se veselíti to anticipate a pleasure, to look forward to
    veselim se že, da te bom zopet videl I am looking forward to seeing you again
    zelo me veseli, da vas spoznam (se seznanim z vami) I am very glad to meet you
  • veselíti faire plaisir à, réjouir, amuser, divertir, égayer, distraire

    veseliti se être content (ali heureux, enchanté, charmé, ravi, bien aise) de, se réjouir s'amuser, se divertir, s'égayer; jouir de quelque chose
    to me veseli cela me fait plaisir
    veseli me, da … je suis heureux (ali content, ravi, bien aise) que + subjunktiv
    veseliti se na kaj se réjouir d'avance (ali à l'avance)
    veseli me, da te vidim je suis content de te voir
  • veselíti (-ím)

    A) imperf.

    1. far piacere, rallegrare:
    uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
    dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!

    2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
    veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica

    B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.

    1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
    otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato

    2. godersi; attendere con gioia:
    veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
    pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
  • veselíti alegrar; causar alegría; placer

    to me zelo veseli lo celebro mucho
    veseli me, da ... me alegro de que (subj), me complace que (subj) (da si prišel que hayas venido)
    zelo bi me veselilo, če ... celebraría mucho que (subj), tendría mucho placer en (nedoločnik)
    veseliti se česa alegrarse de a/c, complacerse en, celebrar a/c
    veseliti se na kaj esperar gozoso a/c
    kako se veselim! ¡cuánto me alegro!, ¡cuánto lo celebro!
  • vesêlje (-a) n

    1. gioia, allegria, contentezza; baldoria, festa:
    prepustiti se veselju abbandonarsi alla gioia
    hrupno veselje festa rumorosa
    jokati od veselja piangere dalla gioia
    solze veselja lacrime di gioia
    z igračo narediti otroku veselje rallegrare il bambino con un giocattolo

    2. piacere; passione:
    avtomobil, da ga je veselje pogledati una macchina che fa piacere guardarla
    imeti veselje do glasbe avere la passione della musica
    slikati iz veselja dipingere per passione

    3. z veseljem (v medmetni rabi) volentieri:
    boste prišli? Z veseljem verrete? Volentieri

    4. da je veselje (v adv. rabi) molto, benissimo:
    zdrav je, da je veselje è sano, sanissimo
    pleše, da je veselje balla che è una meraviglia
    iti v nebeško veselje morire
    PREGOVORI:
    kratko veselje — dolga žalost per un giorno di gioia ce n'è mille di noia
    vsako tele ima svoje veselje ognuno ha i suoi gusti
  • vesêlje alegría f ; placer m ; alborozo m ; regocijo m

    od veselja de alegría
    kakšno veselje! ¡qué alegría!
    prekipevajoče veselje alegría desbordante
    v veliko moje veselje con gran satisfacción mía
    z veseljem con mucho gusto, gustosamente
    biti ves iz sebe od veselja no caber en sí de gozo
    jokati od veselja llorar de alegría
    napraviti komu veselje alegrar a alg
    pravo veselje je to videti es un placer ver esto; da gusto ver esto
    (po)kvariti komu veselje aguar la fiesta a alg
    pripraviti komu veliko veselje dar a alg una gran alegría, fam dar un alegrón a alg
  • vêslo (-a) n remo:
    potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
    splavarsko veslo remo da zatteraio
    veslo z dvema lopatama remo doppio
    veslo za veslanje s krme bratto
    čoln na vesla barca a remi
    ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo