Franja

civil [sívl] pridevnik (civilly prislov)
meščanski, državljanski; civilen; vljuden

civil death odvzem državljanskih pravic
civil engineer gradbeni inženir (za mostove, ceste)
civil engineering stavbarstvo
to keep a civil tongue in one's head biti vljuden
civil law rimsko pravo
civil list apanaža, vzdrževalnina vladarske hiše
civil rights državljanske pravice
civil servant državni uradnik (z izjemo vojaških in sodnijskih)
civil war državljanska vojna
civil year koledarsko leto

civile

A) agg.

1. civilen; državljanski; občanski:
letteratura civile angažirana literatura
diritto civile pravo civilno pravo
diritti civili državljanske pravice
stato civile osebni podatki, zakonski stan
ufficio di stato civile, stato civile, ufficio civile matični urad
guerra civile državljanska vojna

2. civilen:
matrimonio civile civilna poroka
abito civile civilna obleka

3. civiliziran:
il fatto ha indignato tutto il mondo civile dogodek je ogorčil ves civilizirani svet

4. olikan, uglajen, spodoben; prijazen:
ricevere un'accoglienza civile biti prijazno sprejet

B) m

1. civilist, civil

2. južnoital. plemenitaš; bogat meščan

civílen civil ; voj paesano

civilna poroka casamientom (matrimonio m) civil
civilno pravo derecho m civil
civilno (se poročiti) por lo civil
biti v civilu ir de paisano
civilna obleka traje m de paisano
civilna oblast autoridad f civil
civilno prebivalstvo población f civil
civilna obramba defensa f civil
civilna oseba paisano m
civilna uprava administración f civil
civilna lista lista f civil
civilno, nevojaško letalo (letalstvo) avión m (aviación f) civil
civilni proces (pravda) causa fcivil

civilizacíjski (-a -o) adj. di, della civiltà; di, della civilizzazione:
nagel civilizacijski proces un rapido processo di civilizzazione
biti na nizki civilizacijski stopnji essere a un basso livello di civiltà

clādēs (clādis L. ) -is, gen. pl. nav. clādium, redko clādum (Sil., Amm.), f

1. poškodba, izguba: cui (Mucio) postea Scaevolae a clade dextrae manus cognomen inditum L.

2. pren. škoda, okvara, izguba, nadloga, nezgoda, nesreča: illam meam cladem maximum esse rei publ. vulnus iudicastis Ci., urbs sine Milonis clade nunquam esset conquietura Ci., alium alia clades oppressit S., gens integra a cladibus belli L. od škode zaradi vojne, od vojne bede, eā clade L. po tistem pustošenju, instantes clades L. kuge, pomori, hoc fonte derivata clades in patriam populumque fluxit H., quis tot... clades nunc singulorum, nunc universorum... animo adsequi queat Cu.; met. (o osebi, ki pripravlja komu pogubo) kuga, mučitelj, pogubitelj, moritelj: has pestes sociorum, militum clades tenetis? Ci., quis (relinquat) Scipiadas, clades Libyae V. Scipiona (mlajšega in starejšega), pogubitelja Libije (= Kartagine), haec clades Lamp. (o Heliogabalu), illa clades Lamp. (o vlačugah).

3. nesreča v vojni, poboj, poraz: cl. acerbissima Marii Ci., sine clade victor H., iret ut ad muros... et subita turbaret clade Latinos V., cladem hosti affere Ci. ali inferre L. sovražnika poraziti, potolči, cladem facere S. poboj napraviti, suā temeritate contracta clades L., cladem accipere Ci., L. poraz utrpeti, poražen biti, cladem accipere ab hoste L. ali in Britannia T., terrestris navalisque cl. Cu. poraz na kopnem in na morju.

clam (st.lat. calam ali calim; sor. s celāre, tvorba kakor cōram, palam)

1. adv. skrivaj(e), tajno: V., O. idr., palam in eum tela iaciuntur, clam subministrantur Ci., multa palam domum suam auferebat, plura clam de medio removebat Ci., suos cl. ex agris deducere coeperunt C., et fecisset, nisi ille cl. noctu ex praesidiis eius effugisset N., cl. et palam coeptis obviam ire L., haud cl. tulit iram L. ni prikrival, cl. esse (alicui) Kom., L. prikrito ostati komu, ne(po)znano biti komu; adv. okrepljen: clam furtim proficisci L. skrivaj in kradoma, prav natihoma.

2. praep. skrivaj(e) pred kom, brez koga vednosti, ne da bi kdo vedel
a) redko z abl.: Kom., clam patre Acc. fr., nonne sibi cl. vobis salutem fugā petivit C., cl. istis Ci. ep.
b) pogosteje z acc.: clam patrem, uxorem Pl., cl. patrem atque omnes Ter., cl. me, te, eos est Pl., Ter., Gell. meni, tebi, njim je neznano, cl. aliquem habere Kom., Hier. prikrivati komu, ne facinora eius cl. vos essent S., cl. praesidia Pompeiana Auct. b. Hisp.

claquer [klake] verbe intransitif pokati (bič), póčiti (puška), tleskati (jezik), šklepetati (zobje); théâtre ploskati; loputati (vrata, okno); familier popustiti, strgati se (vrvica); vulgairement iztegniti se, umreti; verbe transitif zaloputniti; klofniti; théâtre aplavdirati, ploskati (quelqu'un komu); sport nategniti (mišico); populaire zaveseljačiti, zafračkati; utruditi do izčrpanosti, zdelati (koga)

se claquer pretegniti se, preveč se napenjati
claquer du bec (populaire) biti lačen
claquer ses économies zafračkati svoje prihranke
claquer des dents šklepetati z zobmi
claquer des mains ploskati
claquer son fouet (familier, figuré) bahati se
claquer dans la main (nenadoma) spodleteti
faire claquer la porte zaloputniti vrata
claquer la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
faire claquer sa langue tleskniti z jezikom

clarear razjasniti; redčiti (gozd); zjasniti se

clarea dani se
clarearse prozoren biti, bleščati se skozi; zjasniti se

classe [klas] féminin razred; kategorija; stan; vojaški letnik; učilnica; pouk

classe cabine, de luxe, touriste kabinski, luksuzni, turistični razred
classe de dessin, de musique risalnica, glasbena učilnica
classe dirigeante, gouvernante vodilni, vladajoči razred
classe d'hisioire zgodovinska (šolska) ura
classe bourgeoise, moyenne meščanski, srednji stan
classe ouvrière, laborieuse delavski, delovni razred
classe des salaires plačilni razred
camarade masculin de classe sošolec, šolski tovariš
haine féminin de(s) classes razredno sovraštvo, razredni boj
journal masculin de classe šolski dnevnik, razrednica
livre masculin de classe šolska knjiga
petites, hautes classes nižji, višji razredi
rentrée féminin des classes začetek šole (v jeseni)
société féminin sans classes brezrazredna družba
salle féminin de classe učilnica, razred
soldat masculin de deuxième classe, un deuxième classe vojak brez čina
sortie féminin des classes sklep šolskega leta
de grande classe velikega formata
de première classe prvorazreden, prvovrsten
aller, être en classe hoditi v šolo
avoir de la classe (familier) biti zelo imeniten, odličen
cet acteur a de la classe ta igralec je odličen
entrer en classe de première vpisati se v prvi razred
être de la classe svojo (vojaško) službo imeti kmalu, še istega leta za seboj
lui et moi, nous sommes de la même classe on in jaz sva istega letnika, iste starosti
être bon pour la classe biti sposoben za vojaško službo
être attentif en classe biti pazljiv pri pouku
faire la classe učiti, poučevati
faire ses classes obiskovati šolo; opravljati svojo vojaško službo
partir en classe oditi, iti v šolo (k pouku)
redoubler, sauter une classe ponavljati, preskočiti razred
répartir par classes razvrstiti, razdeliti v razrede
la classe se termine à midi pouk se konča opoldne
dédoubler une classe razpoloviti razred

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

clāvis -is, acc. -em, neklas. tudi -im, abl. -e, neklas. tudi -ī, f (gl. claudō¹)

1. ključ: Petr., Plin. idr., claves aedium Pl., cellae claves claustra Varr. ap. Non., esse sub clavi Varr., Dig. biti pod ključem, claves omnium horreorum Ci., portarum S., L., Iuv., vina centum clavibus servata H. pod sto ključi, ex duodecim tabulis clavīs (uxori) ademit Ci. je odvzel ključe (v znamenje razveze), naspr. claves tradere Icti. ključe izročiti (ženi, v znamenje, da se ji preda domačija v last ali nadzorstvo); cl. Laconica Pl. lakonski ključ (ki je odpiral in zapiral od zunaj), adultera clavis O. ali claves adulterinae S. vitrih(i), ponarejen(i) ključ(i).

2. zapah, zatik
a) na vratih: claves omnibus portis imponere (nadeti) L., frustra clavis inest foribus Tib.
b) pri stiskalnici: clavis torcularii Ca.

3. gonilo: cl. adunca trochi Pr.

4. pren.: sententiam clavi aliqua terminare Fr.

clear¹ [kliə] pridevnik (clearly prislov)
jasen, svetel; prozoren, čist (of)
neoviran, prost; razumljiv, nedvomen; neobremenjen; bister; popoln, cel (about, on o as to glede na that da)
prepričan; neto

all clear prosta pot; vojska sovražnik ni oborožen; konec preplaha
(figurativno) the coast is clear zrak je čist
five clear days celih pet dni
as clear as crystal jasen, prozoren; razumljiv
as clear as daylight jasen ko beli dan
as clear as mud nejasen, nerazumljiv, zamotan
navtika to be clear of (ali from) biti prost česa
to get away clear otresti se česa
the clear contrary ravno nasprotno
clear title nesporna pravica

clear⁴ [kliə] samostalnik
praznina; izpraznitev; jasnina

to be in the clear biti oproščen (krivde)
in clear nešifriran

clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
clef anglaise (technique) univerzalni ključ
clef des champs (jig) prostost
clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
clef passepartout ključ za več vrat
(religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
fausse clef vitrih, odpirač
industrie féminin clef ključna industrija
roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
trousseau masculin de clefs sveženj ključev
à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
être sous clef biti pod ključem, v zaporu
donner un tour de clef zakleniti
fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
occuper une position clef zavzemati ključni položaj
prendre la clef des champs popihati jo
présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu

click¹ [klik] prehodni glagol
cmokniti, tleskniti; počiti

to click the door zaloputniti vrata
to click the tongue mlaskniti z jezikom
pogovorno to click for biti določen, primeren za kaj
to click one's heels udariti s petami (v pozdrav)

clientèle [kliɑ̃tɛl] féminin klientela; odjemalci, kupci; médecine pacienti, praksa; privrženci, pristaši

avoir la clientèle de quelqu'un imeti koga za klienta, za pacienta, za odjemalca
avoir une grosse clientèle imeti veliko klientov, odjemalcev
accorder, retirer sa clientèle à quelqu'un postati, nehati biti klient kake osebe
clientèle d'habitude, de passage stalen, priložnosten odjemalec, kupec, klient

climatérico klimakteričen, kritičen (življenjska leta); nevaren, sumljiv

estar climatérico biti slabe volje
época climatérica klimakterij, mena

Clinch, der, im Clinch liegen/sein figurativ biti v klinču; in den Clinch gehen mit jemandem spopasti se s (kom)

cloche² [klɔš] féminin zvon, zvonec; steklen zvon, poklopec; ženski klobuk brez krajevcev; argot glava; populaire slab delavec, nesposobnež; adjectif neroden, bedast

cloche d'alarme signalni zvonec
cloche à plongeur potapljaški zvon
coup masculin de cloche udar zvona
métal masculin de cloche zvonovina
son masculin de cloche (figuré, familier) plat zvona
sonneur masculin de cloches zvonar, zvonikar
avoir la cloche fêlée (figuré) ne biti čisto pri pravi (pameti)
je ne l'aurais pas cru si cloche! ne bi si bil mislil, da je tako bedast
déménager à la cloche de bois skrivaj se izseliti
donner le même son de cloche (figuré) isti ton ubrati
fondre la cloche (figuré) vse mostove za seboj podreti
sonner les cloches à quelqu'un (populaire) ostro grajati, ošteti koga, povedati mu svoje mnenje
sonner la grosse cloche vse sile napeti
on ne peut sonner les cloches et aller à la procession nihče ne more služiti dvema gospodarjema
se taper la cloche (populaire) obilno, dobro jesti
qui n'entend qu'une cloche, n'entend qu'un son ne moreš soditi o stvareh, če nisi zaslišal vseh prizadetih

close² [klous] prislov
blizu, pičlo

close at hand, close by čisto blizu
close on skoraj, domala; kmalu nato
he ran me very close kmalu bi me bil dohitel
to follow close upon s.o. biti komu za petami
to live close varčno živeti
to sail close to the wind jadrati tesno ob vetru; figurativno biti komaj še v mejah zakona
I felt close to tears na jok mi je šlo