sablage [sablaž] masculin posipanje s peskom (d'une chaussée verglacée poledenelega cestišča)
sablazo moški spol udarec s sabljo; izposojanje, izvabljanje (denarja)
dar un sablazo (a) koga za denarno posojilo prositi
vivir de sablazos živeti od izposojenega denarja
sablé, e [sable] adjectif pokrit s peskom; masculin suh kolač iz krhkega testa
sabler [sable] verbe transitif posuti s peskom (les allées d'un jardin aleje na vrtu); figuré, (vieilli) izpiti na dušek
sabler le champagne piti mnogo šampanjca (na zabavi)
sablier [sablije] masculin peščena ura; (nekoč) posodica s finim peskom za posušitev črnila
retourner le sablier obrniti peščeno uro
sablière [sablijɛr] féminin
1. peščena jama, peščenica; (železnica) rezervoar s peskom, s katerim se prepreči drsenje koles na tračnicah
2. tram
sablon [sablɔ̃] masculin droben pesek; vieilli s peskom pokrit kraj, posuto mesto
sablonner [sablɔne] verbe transitif (o)čistiti s peskom, potresti s peskom
saboter [sabɔte] verbe transitif sabotirati, namerno ovirati, motiti delo ali normalno poslovanje; na hitro in slabo narediti; opremiti s coklo
saboter un avion poškodovati, uničiti letalo
saboter un travail šušmarsko opraviti, zmašiti neko delo
l'orchestre a saboté ce morceau orkester je slabo igral to glasbeno delo
sabre [séibə]
1. samostalnik
sablja
the sabre vojaščina; vojaška moč ali vlada
300 sabres vojska 300 konjenikov
to rattle one's sabre rožljati s sabljo, figurativno groziti z vojno
2. prehodni glagol
posabljati, posekati, raniti ali pobiti s sabljo, pokositi
sabre rattling rožljanje s sabljo, figurativno grožnja z vojno
sabrer [sabre] verbe transitif posekati s sabljo, posabljati; figuré črtati, zmanjšati, prikrajšati (un article članek, un discours govor)
sabrer un travail (figuré, familier) zmašiti delo
sabrer la moitié des candidats neusmiljeno vreči, odkloniti, zavrniti polovico kandidatov
il s'est fait sabrer (familier) odpustili so ga iz službe
sacchariné, e [karine] adjectif osladkan s saharinom (café masculin, thé masculin kava, čaj)
Sachbezogenheit, die, povezanost/zveza s predmetom obravnave
sachverständig s poznavanjem stvari, izvedenski, izveden
sacrament [sǽkrəmənt]
1. samostalnik
cerkev zakrament (zlasti obhajilo in krst); simbol, znak (of za)
slovesna, svečana prisega; sveta zveza; misterij, nekaj svetega ali mističnega
the Sacrament obhajilo
the last Sacrament (sveto) poslednje olje
to administer the sacrament podeliti obhajilo komu, obhajati koga
to receive the sacrament prejeti obhajilo
to take the sacrament to do s.th. priseči, da bomo nekaj storili
to take the sacrament (up) on s.th. priseči na kaj
2. prehodni glagol
(ob)vezati koga s slovesno prisego
sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)
1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.
2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.
sačèliti sàčelīm (se) s čelom (se) postaviti drugo proti drugemu: sačeliti dvije kuće, gl. tudi sučeliti (se)
sačeljávati -čèljāvām (se) s čelom (se) postavljati drugo proti drugemu, biti, ležati, stati si nasproti: naše se dvije kuće sačeljavaju, gl. tudi sučeljavati (se)
sačmàrica ž
1. vrsta ribiške mreže s svinčenimi zrni kot obtežilom
2. lovska puška, ki se polni s sekanci, s šibrami
sàčmenī -ā -ō okrašen z resami, s franžami: -a košulja