Franja

pierreux, euse [-rö, z] adjectif kamnit; kamnu podoben; masculin bolnik z (žolčnim, ledvičnim itd.) kamnom; féminin, vieilli pocestnica, prostitutka

chemin masculin pierreux s kamenjem pokrita pot
lit masculin pierreux kamnita struga

pigeon-breasted [pídžənbrestid] pridevnik
medicina z deformiranim prsnim košem

pigmentarm z malo pigmenta/barvine

pignocher [-njɔše] verbe intransitif, familier

1. jesti brez teka, po sili, siliti se z jedjo

2. skrbno (na)slikati (un tableau sliko)

pignoratizio agg. (m pl. -zi) zajamčen z zastavitvijo

pikestaff [páiksta:f] samostalnik
drog kopja; izletniška palica z železno konico

figurativno as plain as a pikestaff jasno ko beli dan

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pīlātus 3 (pīlum) opremljen (oborožen) z metalnim kopjem (z metalnimi kopji), okopljen: agmina V., cohors Mart. — Kot priimek Pīlātus, gl. pod Pontius.

pile² [páil] prehodni glagol
zabiti kole, podpreti z oporniki

pile-bridge [páilbridž] samostalnik
most z lesenimi oporniki

pilī-crepus -ī, m (pĭla³ in crepāre) igralec z žogo, žogometec, žogometalec, žogobrc(ar): Sen. ph.

pillare v. tr. (pres. pillo) tolči z lesenim batom, kladivom

pillow² [pílou]

1. prehodni glagol
položiti na blazino, podpreti (glavo) z blazino

2. neprehodni glagol
nasloniti se na blazino, počivati na blazini, biti za blazino

pillow-fight [píloufait] samostalnik
obmetavanje z blazinami; dozdevna bitka

pilonner [-lɔne] verbe transitif stolči, zdrobiti z batom; militaire stolči, zdrobiti z obstreljevanjem, z bombardiranjem

l'artillerie pilonne les positions ennemies artilerija tolče sovražnikove položaje

pily [páili] pridevnik
dlakast, puhast
grboslovje predeljen z zašiljenim kolom

Pilzvergiftung, die, zastrupitev z gobami

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

pink³ [piŋk] samostalnik
zgodovina jadrnica z ozko krmo

pink⁵ [piŋk]

1. prehodni glagol
prebosti (z mečem); nazobčati, luknjati, okrasiti z luknjicami

2. neprehodni glagol
prdeti (motor)