Franja

svetovalec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ tanácsadóMed 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.

svinj|a ženski spol (-e …)

1. das Schwein
doječa svinja Mutterschwein, die Muttersau
vodeča svinja die Bache
kmečka pasma svinj das Landschwein
pasme svinj Schweinerassen množina
gonič divjih svinj lovstvo der Rüde
hrana za svinje der Saufras (tudi figurativno)
lov na divje svinje die Saujagd

2. živalstvo, zoologija das Schwein (divja Wildschwein, domača Hausschwein, bradata Bartschwein, pritlikava Zwergwildschwein, progasta Bindenschwein)
gozdna svinja velikanka živalstvo, zoologija das Riesenwaldschwein
čopičasta svinja živalstvo, zoologija das Pinsel(ohr)schwein
svinja popkarica živalstvo, zoologija (pekari) das Nabelschwein
povodna svinja živalstvo, zoologija das [Flußschwein] Flussschwein
morska svinja živalstvo, zoologija ➞ → svinjek (hrbtoplavutni)
svinja bradavičarka živalstvo, zoologija das Warzenschwein

3. figurativno psovka: der Saukerl, das Arschloch, der Hund, (umazanec) die Drecksau, der Dreckskerl, das Dreckschwein, der Mistkerl

4. tehnika (nasedlina) die Sau
|
figurativno delati s čim kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen

svínjski de cerdo, de puerco, cochino ; fig inmundo , (nespodoben) indecente obsceno

svinjski mehur vejiga f de cerdo
svinjska glava cabeza f de cerdo
svinjski kotlet chuleta f de cerdo
svinjsko usnje piel f (ali cuero m) de cerdo
svinjsko meso (mast, pečenka) carne f (grasa f, asado m) de cerdo
svinjska krma (hrana) pasto m para cerdos; comida para cerdos (tudi fig)
svinjski pastir porquero m, porquerizo m
svinjska krača pernil m, (gnjat) jamón m
svinjsko rebrce costilla f de cerdo
svinjske (prašičje) noge manos f pl de cerdo

svit|ek¹ moški spol (-ka …) die Spule (filmski Filmspule), die Rolle (gaze Gazerolle), der Wickel; (žmula) der Wulst (tudi gradbeništvo, arhitektura, matematika), Kreiswulst; (sveženj) der Bund; (čep) der Pfropf
ovratni svitek das Kehlstück
pri oblačilih: der Puff; (kolenska blazinica) die Pausche

svojeglav pridevnik
1. (o uporniški osebi ali dejanju) ▸ önfejű, makacs, csökönyösNaši sodniki so včasih res precej svojeglavi. ▸ A bíráink elég önfejűek tudnak lenni.
Najstniki so precej muhasti in svojeglavi. ▸ A tizenévesek meglehetősen szeszélyesek és önfejűek.
Jose Mourinho ima rad rahlo svojeglave in samozavestne nogometaše. ▸ José Mourinho szereti a kissé önfejű és magabiztos játékosokat.

2. (kar je težko nadzirati) ▸ öntörvényű
Ja, hrbtenica je zapletena in svojeglava zadeva. ▸ Igen, a gerinc egy összetett és öntörvényű dolog.
Sodobni avtomobili sicer veljajo za dokaj zanesljive, a vendar je tudi tehnika lahko zelo svojeglava. ▸ Bár a modern autók meglehetősen megbízhatónak számítanak, a technológia is nagyon öntörvényű lehet.

swell^*2 [swel]

1. neprehodni glagol (tudi swell up, swell out)
oteči, otekati, nabrekniti; napihniti se, napeti se, nabuhniti, napenjati se; (voda) narasti; (jadro) napeti se, napihniti se; rasti, prerasti (into v)
narasti, povečati se; izbruhniti (izvirek, solze)
arhitektura izbočiti se
figurativno kipeti (čustva); (srce) napenjati se, (hoteti) počiti (with od)
biti poln (with česa)
figurativno napihovati se, hvalisati se, bahati se

2. prehodni glagol (tudi swell up, swell out)
napihniti, napeti; razširiti, povečati (into do)
zvišati, pomnožiti

swelled head sleng nadutost, domišljavost
swollen legs otekle noge
swelled with success domišljav na svoj uspeh
to be swelled with pride napihovati se od ošabnosti
my cheek is swelling lice mi oteka
to swell out one's chest (iz)prsiti se
the cost of war has swollen our debt stroški za vojno so povečali naš dolg
my heart is swelling with happiness srce mi je prepolno sreče
to swell like a turkey cock šopiriti se kot pav
to swell note glasba peti (igrati) noto izmenoma crescendo in diminuendo
rains have swollen the river zaradi deževja je reka narasla
the rivers are swelling reke naraščajo
the sails swelled in the wind jadra so se napela v vetru
to suffer from swelled head figurativno biti nadut, domišljav

swill [swil]

1. samostalnik
pomije, odplaka, kuhinjski odpadki; slaba pijača; (redko) popivanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol (tudi swill out)
izpirati, izprati, splakniti; izliti vodo čez, na; pohlepno piti, lokati, žlampati

to swill o.s. drunk opiti se, opijaniti se

swim^*2 [swim]

1. neprehodni glagol
plavati, priplavati, plavati na vodi, pluti; (prah ipd.) plavati, viseti v zraku
figurativno kópati se
figurativno čutiti vrtoglavico, biti vrtoglav, vrteti se (komu); plavati (in v)
biti preplavljen, kópati se (in v)

2. prehodni glagol
preplavati, plavati (neko razdaljo); prisiliti, nagnati (koga), da plava; plavati na tekomovanju, prepeljati s plavanjem (across čez)

to swim s.o. tekmovati s kom v plavanju (100 yards 100 jardov)
to swim against the stream plavati proti toku (tudi figurativno)
to swim to the bottom potoniti, potopiti se
to swim beyond one's depth predaleč (ven) plavati
to swim the horse across the river s konjem preplavati reko
to swim the lake preplavati jezero
to swim a mile plavati eno miljo
to swim like a fish (a stone) plavati kot riba (kamen)
to swim like a tailor's goose figurativno plavati kot kamen, potopiti se
to swim a race udeležiti se plavalnih tekem
to swim on one's side (on one's back) bočno (hrbtno) plavati
to swim with the tide (the stream) plavati s tokom; (tudi figurativno), figurativno pridružiti se večini
to swim the river, the Channel preplavati reko, Rokavski preliv
the cellar was swimming in wine klet je plavala v vinu, je bila preplavljena z vinom
cork swims in water plutovina plava v vodi
oil swims on water olje plava na vodi
the meat swims in gravy meso plava v (mesnem) soku
her eyes were swimming with tears oči so se ji topile v solzah
my head swims vrti se mi v glavi, imam vrtoglavico
the room swam before my eyes zdelo se mi je, da se soba vrti okoli mene
she swam up to him figurativno zdrsnila je k njemu, kot da bi plavala

swoon [swu:n]

1. samostalnik
omedlevica, nezavest

she went off in a swoon padla je v nezavest

2. neprehodni glagol (često swoon away)
onesvestiti se, omedleti (for, with od, zaradi)
poetično (tudi swoon down) počasi se izgubljati, izginjati, slabeti, ponehavati; spuščati se (to, into do, v)

swoop [swu:p]

1. samostalnik
nenaden napad iz višine (ptice roparice)
figurativno nepričakovan napad; racija; policijski pogon

at one swoop na mah, naenkrat, kot bi trenil

2. prehodni glagol (večinoma swoop up)
zgrabiti, pograbiti; nenadoma napasti in odnesti
neprehodni glagol (tudi swoop down)
zviška planiti (orel itd.), navaliti (on, upon na)
figurativno izvesti racijo

sȳcophanta (sūcophanta) -ae, m (tuj. συκοφάντης iz gr. σῦκον figa, smokva in φαίνω naznanjam, razkrivam) sikofánt = „ovajalec smokev“, „ovaduh tihotapcev smokev“ (tistih, ki proti prepovedi izvažajo smokve iz Atike). Beseda je menda nastala v času Solonove zakonodaje. Na področju poljedelstva je Solon od pridelkov dovolil tujcem prodajati samo olje, izvoz drugega blaga pa je prepovedal. Določil je, naj arhont kršitelje prekolne, če pa tega ni storil, je moral sam v državno blagajno plačati 100 drahem (ta zakon je bil napisan na prvi tabli Solonovega zakonika). Verjetno je bil prepovedan tudi izvoz smokev in ovaduhov, ki so prijavljali tihotapce, se je oprijel naziv „sikofanti“. Od tod

1. dobičkaželjen tožnik, spletkarski (kovaren, rovarski) obtoževalec ali obrekovalec, spletkar, kovarnik, rovar, slepar, lopov, baraba, intrigant, obrekovalec: Pl., Ter., Gell. idr.

2. metaf. včasih = zvijačen priliznjenec (prilizovalec), prislinjenec, zajedalec (zajedavec), parazit: Prud., nimis hic scitust (= scitus est) sycophanta Pl., tum sycophantae … plurumei (= plurimi) in hac urbe habitant Pl.

symbolum (sumbolum) -ī, n (tuj. σύμβολον) in symbolus (sumbolus) -ī, m (tuj. σύμβολος)

1. znamenje, po katerem naj se kdo spozna ali naj se z njim izkaže, znak: symbolust (= symbolum est) Pl., quem symbolum? Pl., postea et Graeci et nostri (sc. anulum vocabant) symbolum Plin., symbolos proponere Iust.; kot n tudi: Ap.

2. occ.
a) nekakšna izkaznica: per symbolos pecunias magnas capere Ca. ap. Fr.
b) izpoved vere, veroizpoved: tota ecclesia in symbolo confitetur (sc. deum) iudicare vivos et mortuos Aug.

symplēgas -adis in -ados, f (tuj. συμπληγάς) skupaj udarjajoča; kot subst.

1. nom. propr. pl. Symplēgadēs -um, f (Συμπληγάδες sc. νῆσοι) Simplegádi (f. du.), skalnata otočka pri Bizantiju na Bosporju, imenovana tudi Cȳaneae, ki sta (kot pravi mitološko izročilo) udarjala eden ob drugega in uničevala vse, kar je prihajalo vmes; ustavila sta se šele, ko je ladja Argo srečno preplula skozi njiju: O. (z acc. -adas), Mel., Plin., Hyg.; sg. Symplēgas Simplegáda: Lucan., Val. Fl. (z gen. -ados), Ven. (z gen. -adis), Cl. (z acc. -ada).

2. (šalj.) metaf. o ritnicah, ki tiščita ena ob drugo: sic constringuntur gemina Symplegade culi et nimias intrant Cyaneasque natis Mart., tergum, colla, umeros, luteae Symplegadis antrum, tam diuersa locis vaga carnificina pererrat Aus.

synthesis -is, acc. -in, abl. -ī, f (tuj. σύνϑεσις sestava, sklad)

1. skupina skupaj spadajočih posod, jedilni servis, starejše namizje: Stat., septenaria Mart.

2.
a) skupina naenkrat oblečenih oblačil, vsa oprava, obleka: Dig., sic micat innumeris arcula synthesibus Mart.
b) metaf. lahko domače vrhnje oblačilo, nočna halja, hišna halja, ki so jo nosili zlasti za mizo, na Saturnov praznik tudi na cesti, spalna suknja: mutata tibi est synthesis undecies Mart., synthesibus dum gaudet eques dominusque senator Mart.

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.

šáh (igra) (jeu moški spol des) échecs moški spol množine ; (perzijski) schah moški spol , shah, chah

igrati šah jouer aux échecs
šah (kralju)! échec au roi!
dati šah kralju faire échec au roi
kralj je v šahu le roi est en échec
šah mat échec et mat
držati v šahu (tudi figurativno) tenir en échec
partija šaha partie ženski spol d'échecs

šah mat frazem
(zmagovalno, odločilno dejanje) ▸ sakk-matt, matt
Obtoženi je tako dal sodišču šah mat, saj o izločitvi ne more odločati bolna predsednica sodišča, njen namestnik pa tudi ne, ker je bil preiskovalni sodnik. ▸ A vádlott ezzel sakk-mattot adott a bíróságnak, mivel a kizárásról nem dönthetett a bíróság beteg elnöke, de a helyettese sem, tekintve, hogy ő nyomozati bíró volt.
Njihovi goli so bili neubranljivi, to so bile šah mat akcije. ▸ A góljaik védhetetlenek voltak, tökéletes sakk-matt akciók.
Sopomenke: šah-mat

šantav (-a, -o) hinkend (tudi figurativno)

šar|a ženski spol (-e …) der Kram, das Zeug, der Trödel; v prodaji: die Ramschware, der Ramsch; (ropotija) der Krempel
vreči v staro šaro zum alten Eisen werfen (tudi figurativno)
figurativno X še ni za v staro šaro X gehört noch nicht zum alten Eisen