Franja

vznemíriti vznemírjati to alarm, to disturb, to trouble; to agitate; to upset; to disquiet; to worry; to make alarmed, to make nervous

njeno zdravje me vznemirja her health worries me
vznemíriti, vznemírjati se to worry; to take alarm (ob at), to get alarmed, to alarm oneself (about)
ne vznemirjaj se! don't worry!
kaj te vznemirja? what is upsetting you?
preveč se vznemirjate you worry too much

vznóžje pied moški spol ; base ženski spol , piédestal moški spol

posteljno vznožje pied du lit
ob vznožju gore au pied de la montagne

vznóžje pie m ; basa f ; pedestal m

ob vznožju gore al pie de la montaña
dežele ob vznožju Alp las regiones subalpinas

wahnsinnig blazen (tudi figurativ), nor; wahnsinnig werden zblazneti, znoreti; jemanden wahnsinnig machen figurativ spraviti/spravljati (koga) ob pamet

wake^(*)2 [wéik]

1. neprehodni glagol (tudi wake up)
prebuditi se, zbuditi se, postati buden; bedeti, biti buden, ostati buden, čuti
figurativno vstati, oživeti; predočiti si; zavesti se; premakniti se, zganiti se
zastarelo (ponoči) praznovati, slaviti

I usually wake early navadno se zbudim zgodaj
nature wakes in spring narava se prebudi spomladi
in my waking hours kadar sem buden
all will wake from death (ali the dead) religija vsi bodo vstali od mrtvih

2. prehodni glagol (tudi wake up)
zbuditi, prebuditi; obuditi (od mrtvih); povzročiti; oživiti; spodbuditi (to, into k)
bedeti pri (a corps mrliču)
poetično motiti, kaliti (mir itd.)

waking dream sanjarjenje
to wake ambition spodbosti častilakomnost
the noise woke me up hrup me je prebudil
she waked me up at 7 o'clock zbudila me je ob 7h
to wake the echoes dvigniti hrup, napraviti rabuko, hrumeti
the picture waked sad memories slika je obudila žalostne spomine
to wake up with a start planiti iz spanja

Wand, die, (-, Wände) stena; alpinistisch stena, ostenje; Geographie von Trogtälern: pobočje; [Schiffahrt] Schifffahrt platnica (škripca); figurativ zid; spanische Wand španska stena; weiß wie eine Wand bel kot zid; die eigenen vier Wände lastni zidovi; figurativ eine Wand von Schweigen zid molka; Wand an Wand wohnen mit biti neposreden sosed z; an die Wand drücken/spielen potisniti ob zid; an die Wand stellen jemanden postaviti pred zid (ustreliti); für/gegen eine Wand reden govoriti gluhim ušesom; es ist, um die Wände hochzugehen človek bi skočil iz kože

Wasserlauf, der, vodotok, vodni tok; Wasserläufe, pl , vode; am Wasserlauf ob vodi

water¹ [wɔ́:tə]

1. samostalnik
voda, vodna površina; reka, morje
množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
kemija vodna raztopina
tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
medicina seč, urin; solze; slina; znoj

above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
by water po vodi, po vodni poti
on the water v čolnu, na ladji; na morju
in Chinese waters v kitajskih vodah
as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
like water figurativno izdatno, potratno
of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
water on the brain figurativno vodenoglavec
blue water morska gladina
brandy and water z vodo mešano žganje
high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
lavender water sivkina (toaletna) voda
low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
mineral water slatina, mineralna voda
red water krvav urin, seč
strong water zastarelo žganje
table water slatina (zlasti v steklenicah)
thermal water termalna voda
written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
to be in low water biti v stiski
to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
to cross the waters iti čez morje
the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
to hold one's water zadrževati vodo
to keep one's head above water obdržati se na površini
to make (ali to pass) water urinirati
to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

2. pridevnik
vodni

water balance tehnično libela
water buffalo vodni bufalo
water bus vodni avtobus, hidrobus
water heater bojler
water ski vodna smučka
neprehodni glagol
smučati se na vodi

water skier vodni(a) smučar(ka)
water skiing smučanje na vodi
water storage reservoir akumulacijski bazen

water² [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)

it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)

wayside [wéisaid]

1. samostalnik
rob (stran) ceste ali poti

by the wayside ob cesti, na robu ceste
to fall by the wayside figurativno zapasti preziru ali propadu

2. pridevnik
obcesten

wayside house obcestna hiša

weather¹ [wéðə]

1. samostalnik
vreme; vremenske, atmosferske razmere
navtika vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru
(često množina) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrota

in fine weather ob lepem vremenu
in the weather na prostem, izpostavljen vremenskim razmeram
in such weather v takem (tem) vremenu
April weather aprilsko vreme
bad weather slabo vreme
heavy weather navtika vreme z razburkanim morjem
queen's weather sončno, lepo vreme
above the weather figurativno zelo visoko (o letalu); pogovorno streznjen; ki se ne počuti več slabo
under the weather pogovorno, figurativno slabo se počuteč, ameriško brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"
under stress of weather zaradi (slabega) vremena
to keep one's weather eye open figurativno paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte oči
to make good (bad) weather naleteti na dobro (slabo) vreme
to make heavy weather of s.th. figurativno najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim

2. pridevnik
vremenski
navtika obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni strani

weather prophet vremenski prerok
weather ship meteorološka ladja
weather station vremenska postaja

Wednesday [wénzdi] samostalnik
sreda

on Wednesday v sredo
on Wednesdays ob sredah
Ash Wednesday pepelnična sreda

weep^*2 [wi:p] neprehodni glagol
jokati, plakati, ihteti (at, over ob, nad)
kapljati, cureti, biti vlažen; izparevati, potiti se
botanika imeti viseče veje (willow vrba)
prehodni glagol
točiti, pretakati, prelivati (solze); objokovati, žalovati (za kom); izparevati vlago

to weep for joy, with pain jokati od veselja, od bolečine
to weep irsko, pogovorno, figurativno točiti krokodilove solze
to weep one's heart (ali eyes) out izjokati si oči, ugonabljati se od žalosti
to weep tears of joy jokati solze veselja
to weep o.s. out izjokati se
to weep away the time ves čas prejokati, kar naprej jokati

Wegesrand, der, rob poti; am Wegesrand ob poti

Wegrand, der, rob poti; am Wegrand ob poti

Wetter, das, (-s, -) vreme; Bergbau (jamski) zrak; Bergbau schlagendes Wetter za eksplozijo nevarni plini; bei jedem Wetter ob vsakem vremenu; gutes Wetter machen figurativ spraviti v dobro voljo; alle Wetter! za hudiča!

whip² [wip]

1. prehodni glagol
ošvrkniti z bičem (a horse konja)
bičati, šibati; biti, tepsti; goniti, gnati z bičem; segnati, zgnati
pogovorno prekositi, potolči, premagati; oviti (z motvozom, s sukancem) (about okoli)
dvigati (breme, premog itd.) (s škripcem)

to whip a carpet iztepavati preprogo
to whip the pavement figurativno udarjati ob pločnik (o dežju)
to whip creation vse prekositi
to whip into line poenotiti; politika spraviti k disciplini (člane stranke)
to whip a top poditi vrtavko
to whip s.th. into s.o. vtepati komu kaj
to whip out iztrgati
whiped cream tolčena smetana
to whip eggs stepati beljak
to whip the cat figurativno skopariti; ne delati v ponedeljek
to whip a knife out of one's pocket hitro potegniti nož iz žepa
to whip stream ribe loviti z neprestanim metanjem trnka v vodo

2. neprehodni glagol
drveti, divjati; hiteti; plapolati (v vetru)

to whip down the stairs zdrveti po stopnicah (navzdol)

willow¹ [wílou]

1. samostalnik
botanika vrba; vrbovina; predmet iz vrbovine; vrbova vejica (simbol nesrečne ljubezni); (kriket) bat, tolkač

to wear the willow žalovati ob izgubi ljubljene ali odsotne osebe, nositi žalno obleko
willowed posajen z vrbami

2. pridevnik
vrbov, narejen iz vrbovine, iz vrbovih vej(ic)

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

wink² [wiŋk] prehodni glagol
izraziti (privolitev) s pomežikanjem; hitro zapreti in odpreti (oči); zadrževati
neprehodni glagol
treniti z očmi, (za)mežikati, zamižati, zatisniti oči, eno oko (at ob)
ne hoteti videti, namenoma biti slep, ignorirati; migljati, migotati

to wink at s.o. pomežikniti komu
to wink at an insult ignorirati (preiti) žalitev
to wink away one's tears zadrževati solze