Franja

dravidien, ne [dravidjɛ̃, ɛn] adjectif dravidski

Dravida masculin provinca v južni Indiji

draw^*1 [drɔ:]

1. prehodni glagol
vleči, vlačiti, potegniti; pritegniti, nategniti, napeti, nategovati; dvigniti; raztegniti; privlačiti; izvabiti; populiti, izdreti; (na)risati, upodobiti, opisati, prikazati; zasnovati, načrtati; točiti, črpati, sesati; dobiti, dobivati; (s)pačiti
trgovina izdati, trasirati (menico); preiskati (lovci grmovje) (from)
sklepati; vdihniti (to, into)
pregovoriti (from)
odvrniti, odvračati (od česa)
šport neodločeno igrati
mornarica gaziti

2. neprehodni glagol
vleči (se); bližati se, prihajati; žrebati; dihati; ugrezniti, ugrezati, pogrezati se; skrčiti, krajšati se
šport neodločeno igrati

to draw attention opozoriti
to draw a bead on s.o. nameriti na koga puško ali samokres
to draw cloth pospraviti mizo (po jedi)
to draw first blood prvi napasti
to draw blood preliti kri, raniti
to draw blank ne zaslediti plena; figurativno razočarati se
to draw the long bow pretiravati, izmišljati si
to draw breath vdihniti, zajeti sapo
to draw a chicken otrebiti piščanca
to draw the curtain potegniti zastor; figurativno zaključiti pogovor, narediti konec
draw to a close (ali an end) bližati se koncu
to draw it fine natanko odmeriti
to draw a deep breath globoko vdihniti
to draw battle neodločeno končati bitko
to draw game neodločeno končati (igro)
to draw the line at zarisati ostro mejo
to draw lots žrebati
draw it mild! ne izmišljaj si, ne pretiravaj!
to draw one's sword against s.o. napasti koga
to draw a veil over s.th. prikriti, zastreti kaj
to draw stumps končati igro (cricket)
to draw rein ukrotiti
figurativno to draw the teeth of onesposobiti
to draw interest obrestovati se
to draw a conclusion from s.th. sklepati iz česa
to draw a sigh vzdihniti

drážiti¹ to incite; to instigate, to stir up; (nagajati) to tease; a tease to irritate, to annoy, to gall, pogovorno to rile; (izzivati) to provoke

ne draži ga! don't rub him up the wrong way!

dream^*2 [dri:m] neprehodni glagol & prehodni glagol
sanjati, sanjariti; razmišljati, premišljevati; slutiti

I should not dream of doing it še na misel mi ne pride, da bi to storil

drei tri; zu dreien v troje; je drei po tri; er kann nicht bis drei zählen ne zna šteti do tri; in drei Worten erklären v nekaj besedah; eher man bis drei zählen kann v trenutku; aller guten Dinge sind drei tri je prava mera

dremanje samostalnik
(kratko spanje) ▸ szendergés, bóbiskolás, szunyókálásČe boste na budilki vztrajno pritiskali gumb za dremanje, se ne boste spočili. ▸ kontrastivno zanimivo Ha a szundi gombot kitartóan nyomkodja az ébresztőn, nem alussza ki magát.
Tudi nekajminutno popoldansko dremanje ima blagodejen učinek za organizem. ▸ Még a néhány perces délutáni szunyókálás is jó hatással van a szervezetre.

drev|o [ó] moški spol (-ésa …) der Baum; -baum (s kroglasto krošnjo Kugelbaum, sveta Weltenbaum, življenja Lebensbaum, božično Christbaum, kravje rastlinstvo, botanika der Milchbaum, lepotno Zierbaum, matično Mutterbaum, obcestno Chausseebaum, piramidasto Pyramidenbaum, povešavo Hängebaum, Trauerbaum, pritlikavo Krüppelbaum, rodno Fruchtbaum, sadno Obstbaum, stožčasto Kegelbaum, špalirno Spalierbaum)
drevo spoznanja religija der Baum der Erkenntnis
drevo življenja religija der Baum des Lebens, der Lebensbaum
|
vrh/krošnja drevesa der Baumwipfel
oznaka na odkazanem drevesu gozdarstvo das Forstzeichen
živalstvo, zoologija ki živi na drevesu baumbewohnend
skupina dreves die Baumgruppe
vrsta dreves drevored: die Baumreihe
na redko posejan z drevesi baumarm
|
visok kot drevo baumhoch
figurativno od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
drevesa umirajo stoje Bäume sterben aufrecht
| ➞ → božje drevo

drevó tree

mlado drevó sapling
božíčno drevó Christmas tree
sadno drevó fruit tree
drevó spoznanja biblija tree of knowledge of good and evil
(že) rodovitno drevó a (mature) fruit-bearing tree
cepiti drevó to graft a tree
podreti, posekati drevó to fell (ali to chop down) a tree
splezati na drevó to climb a tree
tresti drevó to shake a tree
skupina dreves a clump of trees
pognati, spoditi na drevó to tree
pes je prepodil veverico na drevó the dog treed the squirrel
zaradi dreves ne vidi gozda (figurativno) he cannot see the wood for the trees
jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) as the tree is, so is the fruit; like father, like son

drevó árbol m

božično (novoletno) drevo el árbol de Navidad, árbol de Noel (de año nuevo)
drevo spoznanja el árbol de la ciencia del bien y del mal
okrasno drevo árbol de adorno
gojitelj dreves arboricultor m, arborista m
gojenje dreves arboricultura f
cepiti (obrezati, posekati) drevo injertar (podar, talar ali derribar) un árbol
splezati na drevo subirse (ali trepar) a un árbol
od samih dreves ne vidi gozda está en la aldea y no ve las casas
jabolko ne pade daleč od drevesa el hijo del gato ratones mata; tal palo, tal astilla

drin = darin; das ist nicht drin to ne gre, to ne bo šlo, s tem ne bo nič; es ist drin, [daß] dass ... možno je, da ...; in etwas drin sein dobro poznati kaj, biti v vaji

dróbec bit, fragment, scrap; splinter

niti dróbca ne not a scrap
sestoječ se iz dróbcev fragmetal
kostni dróbec splinter of bone
bombni dróbec bomb splinter
varen pred dróbci granat, bomb splinter proof
dróbci pl smithereens pl, streti v dróbce to smash to smithereens
razbiti (se) na dróbce to splinter
razbiti se na tisoč dróbcev to be smashed to smithereens

drobencljati glagol
1. (fizično premikati se) ▸ tipeg, lépdegél
Ozrl se je po stavbah in učencih, ki so drobencljali okoli. ▸ Körbenézett az épületeken és a körülötte tipegő tanulókon.
Sredi dopoldneva sta spila kavo v topli kavarnici in opazovala mimoidoče drobencljati skozi mraz. ▸ A délelőtt közepén kávét ittak egy apró, szívélyes kávézóban, és figyelték, hogyan tipegnek a járókelők a fagyban.

2. lahko izraža negativen odnos (o delovanju, aktivnosti) ▸ tipeg, lépdegél
In bi takole družno vsi skupaj drobencljali referendumu zmagovito naproti, če ga ne bi še bolj lomili ravno - zagovorniki. ▸ És így mindnyájan közösen tipegtünk volna a győztes népszavazás felé, ha nem éppen annak szószólói baltázták volna el még jobban.
Njene misli so še vedno drobencljale po robu zavesti, v tistem napol budnem stanju, ki ga prepredajo sanje in resničnost. ▸ A gondolatai még mindig a tudat határán lépdegéltek, abban a félig éber állapotban, amelyet az álmok és a valóság elemei szőnek át.

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

drôlichon, ne [drolišɔ̃, ɔn] adjectif; glej drôlet, te

drop¹ [drɔp]

1. neprehodni glagol (from)
kapljati, kaniti (with)
cediti se, teči; pasti, spustiti se; padati (cene) (from, out of)
ven pasti, izpasti; prenehati; pasti v nezavest, zrušiti se
figurativno umreti

2. prehodni glagol
pokapati; prelivati; izpustiti; opustiti, prekiniti; spustiti se; splaviti, povreči; oglasiti se pri kom; namigniti

to drop an acquaintance (ali s.o.) prekiniti stike s kom
to drop asleep zaspati
to drop astern zaostajati (za ladjo)
to drop the anchor usidrati se
to drop back to the old life vrniti se k staremu načinu življenja
to drop a hint namigniti
to drop a line napisati par besed
to drop from sight izginiti, zgubiti se
to drop to the rear zaosta(ja)ti
drop it! nehaj že!
to drop a bird ustreliti ptiča
figurativno to drop a brick narediti nerodno napako, ustreliti kozla, blekniti
to drop lamb ojagnjiti se
to let drop izpustiti
till one drops do onemoglosti
to drop short ne zadostovati; ne doseči cilja
to drop a bird on the wing ustreliti ptico med poletom
to drop a curtsy prikloniti se
figurativno to drop the curtain narediti konec
to drop into bad habits zabresti v slabe navade

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

drúg (-a -o)

A) adj.

1. altro:
druge izbire ni non c'è altra scelta
zaenkrat nimam drugega dela per ora non ho altro da fare

2. (ki se po lastnosti razlikuje od določenega) altro, diverso:
poizkusiti na drug način provare in un altro modo

3. (ki v kaki skupini obstaja poleg navadnega in se od tega razlikuje) altro:
šole in drugi vzgojni zavodi le scuole e gli altri istituti educativi

4. pog. (tuj) altro, estraneo:
na starost je moral živeti pri drugih ljudeh da vecchio dovette vivere con estranei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne razumeti drugega jezika kot palice intendere soltanto l'argomento della forza
pog. biti v drugem stanju essere incinta, in stato interessante
zapihal je drug veter sono cambiate le circostanze
z drugimi besedami in altre parole
biti drugih misli cambiare idea
pog. pren. to je pa druga pesem (questo) è un altro paio di maniche
PREGOVORI:
drugi kraji, druge navade paese che vai usanze che trovi

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. altro:
mi se strinjamo, drugi pa niso zadovoljni noi siamo d'accordo, gli altri invece non sono contenti
želite še kaj drugega? desidera altro?
(pri naštevanju) nudimo hrano, stanovanje in drugo si offre vitto, alloggio ecc.

2. (z nikalnico poudarja omejenost na navedeno) altro:
drugega ne zna kakor veseljačiti non sa far altro che gozzovigliare

3. (izraža medsebojno razmerje) uno... altro:
bojita se drug drugega hanno paura l'uno dell'altro
odhajajo drug za drugim se ne vanno uno dopo l'altro
pejor. drug drugega sta vredna uno è peggio dell'altro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če ste manjkali zaradi bolezni, je pa druga se è stato assente perché malato è un'altra cosa
pog. fanta ni drugega kot tolšča il ragazzo è proprio un ciccione
ni za drugo, kakor da čepi doma è buono soltanto a starsene tappato in casa
reči med drugim dire fra l'altro
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca dentro egli stesso

drúg, drugáčen otro; diferente; diverso

drugi los otros
med drugim entre otras cosas
noben drug kot on ningún otro sino él
drugo lo otro, (ostalo) lo demás
drug z drugim uno por uno
to je nekaj drugega eso ya es otra cosa; fam (fig) eso ya es otro cantar
postati drugega mnenja cambiar de idea (ali de opinión)
ne preostane mi nič drugega no me queda (ali no tengo) otro remedio

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

drugáče otherwise; in another (ali different) way (ali manner); differently (od from)

takó ali drugáče somehow; one way or other
drugáče (v drugih ozirih) in other respects; (sicer) else
to je čisto drugáče it is quite difrerent, pogovorno it's not at all like that
v mojem primeru je (ravno) drugáče in my case the boot is on the other foot
čisto drugáče (ravno nasprotno) just the other way, just the other way round
če ni drugáče možno if there is no other way
na to gledam čisto drugáče I look upon it in quite a different light
drugáče misliti to differ in opinion
sedaj drugáče misliti to have second thoughts
drugáče postopati, ravnati kot sicer (običajno) to act differently than usual
ne morem drugáče, kot da se smejem I can't help laughing
stôri to takoj, drugáče (sicer) ti bo žal do it at once, or you'll regret it (ali you'll be sorry)