Franja

Zadetki iskanja

  • vbočen [ó] (-a, -o) eingewölbt
    vbočeni del die Einwölbung
    vbočeno zrcalo der Hohlspiegel, Konkavspiegel
  • vbrízg (-a) m iniezione, siringatura; spruzzo:
    med. vbrizg cepiva iniezione del vaccino
    grad. vbrizg cementa iniezione di cemento
    vbrizg laka uno spruzzo di vernice
  • vdájati se (-am se) | vdáti se (vdám se) imperf., perf. refl.

    1. cedere:
    pod se vdaja il pavimento cede

    2. cedere, lasciarsi andare, rassegnarsi:
    vdajati se obupu cedere allo sconforto
    vdati se v usodo rassegnarsi alla (mala) sorte

    3. darsi, abbandonarsi:
    vdajati se razvratu darsi al vizio

    4. arrendersi:
    po dolgem boju so se vdali dopo aver strenuamente combattuto si arresero

    5. šport. abbandonare:
    boksar se je vdal il pugile ha abbandonato

    6. pren. concedersi, darsi a qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vdajati se igralski strasti indulgere al vizio del gioco
    vdati se tuji volji piegarsi all'altrui volere
    vdati se pod težo dejstev arrendersi all'evidenza dei fatti
  • vdélati (-am) | vdelávati (-am) perf., imperf.

    1. incastonare, montare, tempestare:
    vdelati diamant v prstan incastonare, montare un diamante nell'anello

    2. inserire, murare:
    vdelati okno v zidno odprtino inserire la finestra nell'apertura del muro
  • vdóva (-e) f

    1. vedova:
    vdova po profesorju vedova del professore
    slamnata vdova vedova bianca
    jur. odpravnina vdove vedovile

    2. zool. črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
  • večer samostalnik
    1. (del dneva) ▸ este, est
    sobotni večer ▸ szombat este
    poletni večer ▸ nyári este
    večer za večerom ▸ est est után
    večer pred praznikomkontrastivno zanimivo az ünnep előestjén
    prevesiti se v večer ▸ estébe nyúlt, kontrastivno zanimivo beesteledett
    od jutra do večera ▸ reggeltől estig
    proti večeru ▸ estefelé
    na večer ▸ estefelé
    pod večer ▸ estefelé
    Proti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
    Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
    Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.

    2. (družaben dogodek) ▸ est, estély
    literarni večer ▸ irodalmi est
    glasbeni večer ▸ zenés est
    pripraviti večer ▸ estélyt ad
    zvezda večera ▸ est csillaga
    gost večera ▸ est vendége
    večer poezije ▸ verses est
    večer šansonov ▸ sanzonest
  • večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
    dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
    absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
    kvalificirana večina maggioranza qualificata
    tiha večina maggioranza silenziosa
    večina dneva la maggior parte del giorno
    v večini primerov nella maggioranza dei casi
    večina molči i più tacciono
  • véčji (-a -e) adj.

    1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
    izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
    on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
    imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio

    2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
    povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
    spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
    obl. večja številka oversize
    večji del je narejen il più è fatto
  • večkráten (-tna -o) adj. ripetuto, reiterato; plurimo:
    večkratni milijarder plurimiliardario
    šport. večkratni svetovni prvak più volte campione del mondo
    med., adm. večkratni invalid portatore di più handicap
    trg. steklenica za večkratno uporabo bottiglia con vuoto a rendere
    jur. večkratni povratnik recidivo
  • vedeževáti (-újem) imperf. vaticinare, divinare; presagire, indovinare, predire:
    vedeževati iz kart, iz dlani, iz kavne usedline indovinare dalle carte, dalla mano, dai fondi del caffè
  • vedríti (-ím)

    A) imperf.

    1. ripararsi:
    vedriti pod napuščem ripararsi sotto la sporgenza del tetto

    2. rasserenare, tranquillare:
    pren. vedriti in oblačiti fare il bello e il brutto tempo

    B) vedríti se (-ím se) imperf. impers. rasserenarsi, schiarirsi
  • vêdro (-a) n

    1. secchio, secchia; recipiente, bidone:
    zajemati vodo z vedrom attingere l'acqua col secchio
    vedro za premog, za smeti secchio del carbone, bidone della spazzatura

    2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) barile
  • vegetativno živčevje stalna zveza
    anatomija (del živčevja) ▸ vegetatív idegrendszer
    Sopomenke: avtonomno živčevje, nehotno živčevje
  • vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious

    v vélikem obsegu on a large scale
    vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
    véliki četrtek Maundy Thursday
    vélik del a great deal
    lov na véliko divjad big-game hunting
    Aleksander Veliki Alexander the Great
    véliki (glavni) dobitek first prize
    vélika bitka great battle
    véliki in mali (figurativno) great and small
    véliki inkvizitor grand inquisitor
    vélika gospoda (imenitniki) the great
    Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
    vélika laž a big lie
    vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
    vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
    Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
    véliki mojstri the great masters pl
    vélika noč religija Easter
    véliki petek religija Good Friday
    vélika sobota religija Holy Saturday
    vélika obzirnost great discretion
    véliko naročilo large order
    vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
    véliko podjetje largescale enterprise
    vélik pesnik great poet
    véliki stroški heavy expenses pl
    z vélikim trudom with great pains
    vélik umetnik great artist
    véliki teden religija Holy Week
    Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
    vélika soba large room
    véliki vezir Grand Vizier
    véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
    vélika žival large animal
    vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
    oba sta enako vélika they are both the same size
    pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
    oni živijo v vélikem slogu they live in great style
  • vêlik (-íka -o)

    A) adj.

    1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
    velik nos un grande naso, un nasone
    veliki lov caccia grossa
    veliko premoženje un bel patrimonio
    velika vsota forte somma, somma ragguardevole
    velika torba una borsa capace
    velik del dobička larga parte degli utili
    velika napaka errore madornale
    velika goba fungo maiuscolo

    2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
    dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
    politik velikega stila un politico di grande stile
    pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. strah ima velike oči paura fa novanta
    rel. velika noč Pasqua
    pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
    velik dotok illuvie
    velik izdatek dispendio
    časn. velik naslov spallone
    velik neotesanec zoticone
    velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
    velik (mesarski)
    nož coltella
    pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
    velik ploščat čopič pennellessa
    pren. velik prah polverone
    avt. velik tovornjak bisonte della strada
    velik transparent striscione
    pog. velika količina barcata, buggerio, mare
    velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
    velika zmešnjava bailamme
    velika ženska donnone, donnona
    šalj. velika žepna ura martinaccio
    šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
    PREGOVORI:
    velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

    B) velíki (-a -o) m, f, n
    zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
    PREGOVORI:
    iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
    kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai
  • velika mečava stalna zveza
    anatomija (del telesa) ▸ nagy kutacs
  • veliki možgani stalna zveza
    anatomija (del osrednjega živčevja) ▸ nagyagy
  • Veliki voz stalna zveza
    astronomija (del ozvezdja) ▸ Göncölszekér, Nagy Göncöl
    Sopomenke: Veliki medved
  • velják notabilidad f ; autoridad f ; magnate m

    krajevni (vaški) veljaki los notables del pueblo
  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo