vbočen [ó] (-a, -o) eingewölbt
vbočeni del die Einwölbung
vbočeno zrcalo der Hohlspiegel, Konkavspiegel
Zadetki iskanja
- vbrízg (-a) m iniezione, siringatura; spruzzo:
med. vbrizg cepiva iniezione del vaccino
grad. vbrizg cementa iniezione di cemento
vbrizg laka uno spruzzo di vernice - vdájati se (-am se) | vdáti se (vdám se) imperf., perf. refl.
1. cedere:
pod se vdaja il pavimento cede
2. cedere, lasciarsi andare, rassegnarsi:
vdajati se obupu cedere allo sconforto
vdati se v usodo rassegnarsi alla (mala) sorte
3. darsi, abbandonarsi:
vdajati se razvratu darsi al vizio
4. arrendersi:
po dolgem boju so se vdali dopo aver strenuamente combattuto si arresero
5. šport. abbandonare:
boksar se je vdal il pugile ha abbandonato
6. pren. concedersi, darsi a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vdajati se igralski strasti indulgere al vizio del gioco
vdati se tuji volji piegarsi all'altrui volere
vdati se pod težo dejstev arrendersi all'evidenza dei fatti - vdélati (-am) | vdelávati (-am) perf., imperf.
1. incastonare, montare, tempestare:
vdelati diamant v prstan incastonare, montare un diamante nell'anello
2. inserire, murare:
vdelati okno v zidno odprtino inserire la finestra nell'apertura del muro - vdóva (-e) f
1. vedova:
vdova po profesorju vedova del professore
slamnata vdova vedova bianca
jur. odpravnina vdove vedovile
2. zool. črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans) - večer samostalnik
1. (del dneva) ▸ este, estsobotni večer ▸ szombat estepoletni večer ▸ nyári estevečer za večerom ▸ est est utánvečer pred praznikom ▸ kontrastivno zanimivo az ünnep előestjénprevesiti se v večer ▸ estébe nyúlt, kontrastivno zanimivo beesteledettod jutra do večera ▸ reggeltől estigproti večeru ▸ estefeléna večer ▸ estefelépod večer ▸ estefeléProti večeru se bo od zahoda pooblačilo. ▸ Estefelé nyugat felől befelhősödik.
Sprehod v naravi si privoščimo šele na večer, ko pasja vročina popusti. ▸ Csak este teszünk sétát a természetben, amikor enyhül a kutya meleg.
Včeraj pod večer je bilo deževje spet nadvse silovito. ▸ Tegnap estefelé ismét nagy esőzések voltak.
2. (družaben dogodek) ▸ est, estélyliterarni večer ▸ irodalmi estglasbeni večer ▸ zenés estpripraviti večer ▸ estélyt adzvezda večera ▸ est csillagagost večera ▸ est vendégevečer poezije ▸ verses estvečer šansonov ▸ sanzonest - večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
kvalificirana večina maggioranza qualificata
tiha večina maggioranza silenziosa
večina dneva la maggior parte del giorno
v večini primerov nella maggioranza dei casi
večina molči i più tacciono - véčji (-a -e) adj.
1. komp. od velik maggiore, più grande, (višji) più alto;
izdatki so večji kot dohodki le uscite sono maggiori delle entrate
on ni večji od mene lui non è più grande, più alto di me
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
2. (ki dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo) (il) maggiore, piuttosto grande, notevole:
povzročiti večjo škodo causare notevoli danni
spada med večje mislece dvajsetega stoletja è tra i maggiori pensatori del novecento
obl. večja številka oversize
večji del je narejen il più è fatto - večkráten (-tna -o) adj. ripetuto, reiterato; plurimo:
večkratni milijarder plurimiliardario
šport. večkratni svetovni prvak più volte campione del mondo
med., adm. večkratni invalid portatore di più handicap
trg. steklenica za večkratno uporabo bottiglia con vuoto a rendere
jur. večkratni povratnik recidivo - vedeževáti (-újem) imperf. vaticinare, divinare; presagire, indovinare, predire:
vedeževati iz kart, iz dlani, iz kavne usedline indovinare dalle carte, dalla mano, dai fondi del caffè - vedríti (-ím)
A) imperf.
1. ripararsi:
vedriti pod napuščem ripararsi sotto la sporgenza del tetto
2. rasserenare, tranquillare:
pren. vedriti in oblačiti fare il bello e il brutto tempo
B) vedríti se (-ím se) imperf. impers. rasserenarsi, schiarirsi - vêdro (-a) n
1. secchio, secchia; recipiente, bidone:
zajemati vodo z vedrom attingere l'acqua col secchio
vedro za premog, za smeti secchio del carbone, bidone della spazzatura
2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) barile - vegetativno živčevje stalna zveza
anatomija (del živčevja) ▸ vegetatív idegrendszer
Sopomenke: avtonomno živčevje, nehotno živčevje - vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious
v vélikem obsegu on a large scale
vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
véliki četrtek Maundy Thursday
vélik del a great deal
lov na véliko divjad big-game hunting
Aleksander Veliki Alexander the Great
véliki (glavni) dobitek first prize
vélika bitka great battle
véliki in mali (figurativno) great and small
véliki inkvizitor grand inquisitor
vélika gospoda (imenitniki) the great
Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
vélika laž a big lie
vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
véliki mojstri the great masters pl
vélika noč religija Easter
véliki petek religija Good Friday
vélika sobota religija Holy Saturday
vélika obzirnost great discretion
véliko naročilo large order
vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
véliko podjetje largescale enterprise
vélik pesnik great poet
véliki stroški heavy expenses pl
z vélikim trudom with great pains
vélik umetnik great artist
véliki teden religija Holy Week
Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
vélika soba large room
véliki vezir Grand Vizier
véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
vélika žival large animal
vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
oba sta enako vélika they are both the same size
pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
oni živijo v vélikem slogu they live in great style - vêlik (-íka -o)
A) adj.
1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo
2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo
B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai - velika mečava stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ nagy kutacs - veliki možgani stalna zveza
anatomija (del osrednjega živčevja) ▸ nagyagy - Veliki voz stalna zveza
astronomija (del ozvezdja) ▸ Göncölszekér, Nagy Göncöl
Sopomenke: Veliki medved - velják notabilidad f ; autoridad f ; magnate m
krajevni (vaški) veljaki los notables del pueblo - veljáti (-ám) imperf.
1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno
2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno
3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!
4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova
5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado
6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo
7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento
8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo