Franja

plano raven; gladek; ploščat

de plano naravnost, brez ceremonij
caer de plano pasti po vsej svoji dolžini

planta¹ -ae, f (iz nekega indoev. kor. *plāt- (*plăt-), *plēt(h)- (*plĕt(h)-), plōt širok, raven, plosk, ploščat; prim. skr. práthati razprostira, razširja, práthatē razširja se, razprostira (razteza) se, gr. πλατύς plosk, ploščat, širok, πλάτος širokost, lat. plautus (Plautus, Plotus) ploskonog, lit. platùs širok, sl. pleče, pleča, stvnem. flado darilni kolač, nem. Fladen palačinka, pita) (živi) podplat, stopalo (z gen. pedis in brez njega): Cat., C., Plin., Sen. ph., Sil., Lucan., Stat., mea uxorcula … institit plantam quasi luca bos Pl., plantas convestiti honestas Luc., hunc (sc. Eridanum) Orionis sub laeva cernere planta serpentem poteris Ci. poet., ut … pedum primis infans vestigia plantis institerat V., glacies secat teneras plantas V., inde puellaris nacta est vestigia plantae O., celeri planta lustrate vagi Sen. tr., planta palmae, digiti digitis … respondent Cels., huc facili gressu teneras advertite plantas Col., intentā plantā Val. Fl. z urnim korakom, urnih korakov, cunctatis extremo in limine plantis Val. Fl., prima stringit vestigia planta praegressae calcis Sil., mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. največjo srečo uživati; preg.: (sutorem) supra plantam (= crepidam) ascendere vetuit Val. Max. čevljarju je prepovedal iti preko kopita = čevljarju je ukazal ostati pri kopitu (prim. „Le čevlje sodi naj kopitar!“ Prešeren), supra plantam, ut dicitur, evagatus Amm. ni ostal pri kopitu.

plášč (moški, ženski) manteau moški spol , (moški) pardessus moški spol , (vojaški) capote ženski spol ; (tehnika) enveloppe ženski spol , revêtement moški spol ; geometrija surface ženski spol latérale

plašč pri pnevmatiki enveloppe ženski spol, bandage moški spol (pneumatique), pneu moški spol
plašč brez pasu raglan moški spol
dežni plašč imperméable moški spol, manteau de pluie
hladilni plašč chemise ženski spol (ali enveloppe) réfrigérante, (pri motorju) bloc moški spol de culasse, bloc-cylindre moški spol
kopalni plašč peignoir moški spol de bain
zimski plašč pardessus d'hiver
obračati plašč po vetru s'accommoder aux circonstances, suivre le courant, familiarno tourner à tout vent (ali comme une girouette), retourner sa veste, tourner casaque

plat, e [pla, t] adjectif raven; plosk, ploščat; plitev; militaire odprt, neutrjen; figuré plitev, puhel; brezizrazen (obraz); plehek (pijača); hlapčevski

assiette féminin plate plitev ktožnik
bourse féminin plate prazna denarnica
calme masculin plat mrtvilo
comédie féminin plate plitva, banalna komedija
pied masculin plat ploska noga
souliers masculin pluriel plats čevlji brez pet
se coucher à plat ventre leči na trebuh, figuré pokazati se pretirano pokornega
dire tout plat povedati brez ovinkov
faire de plates excuses medlo, ponižujoče se upravičiti
tomber plat pasti na obraz; figuré popolnoma propasti (gledališka igra)

play out prehodni glagol
vreči karto
ameriško odigrati vlogo do konca; izčrpati

play outed out izčrpan, zastarel, brez vrednosti

Pleite, die, (-, -n) bankrot; figurativ polom; Pleite machen bankrotirati; Pleite sein biti bankrot, figurativ biti suh (brez denarja)

plènk (plénka) m

1. pren. svanzica, denaro:
pren. živeti brez cvenka in plenka essere senza soldi, al verde

2. suono metallico

plešast pridevnik
1. (brez las) ▸ kopasz, tarLani jeseni so mi začeli tako izpadati lasje, da sem postala skoraj plešasta. ▸ Tavaly ősszel annyira elkezdett hullani a hajam, hogy majdnem megkopaszodtam.
2. (o površini) ▸ kopasz, kopárNa Trgu revolucije je ubogo staro živo mejo in "plešasto" zelenico nadomestila urejena cvetlična greda. ▸ A Forradalom téren a szegényes régi sövényeket és a „kopasz” gyepet takaros virágágyás váltotta fel.
Brocken je gosto poraščen z mešanim gozdom, proti vrhu se gostijo smreke, čisto na vrhu pa je kamnito plešast. ▸ A Brockent sűrű vegyes erdő fedi, a teteje felé haladva lucfenyőkkel, a hegycsúcs pedig sziklás és kopár.

plešec samostalnik
1. lahko izraža zafrkljivost (moški brez las) ▸ kopaszDva plešca se prepirata: Mislim, da si ti bolj plešast kot jaz. ▸ Két kopasz férfi vitázik egymással: Szerintem te kopaszabb vagy, mint én.
Povezane iztočnice: navadni plešec

2. Capsella (rastlina) ▸ pásztortáska
Spomladi lahko nabirate listje robid in malin, plešec ter druge zdravilne rastline. ▸ Tavasszal szeder- és málnalevelet, pásztortáskát és más gyógynövényeket gyűjthet.
Sopomenke: navadni plešec

3. Gyps fulvus (vrsta jastreba) ▸ fakó keselyű
Plešci so odlični in elegantni letalci, ki lahko med iskanjem hrane preletijo velike razdalje. ▸ A fakó keselyűk kitűnően és elegánsan repülnek, és élelemkeresés közben nagy távolságokat tudnak megtenni.
Sopomenke: beloglavi jastreb

pletilka samostalnik
1. (pripomoček za pletenje) ▸ kötőtűPo kuhinji postori to in ono, še vedno pa vzame v roke pletilke in splete nogavice. ▸ A konyhában elvégez ezt-azt, és még mindig a kezébe veszi a kötőtűket és harisnyát köt.
Povezane iztočnice: okrogla pletilka, krožna pletilka

2. (ženska, ki plete) ▸ kötőnő
Urne pletilke brez predaha pletejo v treh izmenah od ponedeljka do petka. ▸ Az ügyes kötőnők egy lélegzetvédelnyi szünet nélkül hétfőtől péntekig három műszakban kötnek.

pleza|ti [é] (-m) splezati klettern (navzgor emporklettern, brez predaha durchklettern, za kom jemandem nachklettern); agronomija in vrtnarstvo rastlina: schlingen, klettern

pluma ženski spol pero; perje; peresna cev, tulec; pisalno pero, jekleno pero; figurativno stil; pisatelj; perorisba; ljudsko premoženje, bogastvo; domače prdec

pluma de acero, pluma metálica pisalno (jekleno, kovinsko) pero
pluma de ave ptičje pero
pluma de dibujo risalno pero
pluma estilográfica, pluma fuente nalivno pero
pluma Redis redis pero
pluma para redondilla pero za okroglo pisavo
buena pluma dober pisatelj
dibujo a pluma perorisba
como una pluma peresno lahek
de la mano y pluma lastnoročno napisan (podpisan)
dejar correr la pluma pisati brez premisleka
escribir al correr de la pluma (ali a vuela pluma) hitro pisati
hacer a pluma y a pelo spreten, za vse poraben biti; na mestu se odločiti
llevar la pluma a uno pisati po diktatu neke osebe
saber un poco de pluma imeti nekaj izobrazbe
tener pluma bogat biti
plumas de adorno okrasna (nakitna) peresa
sombrero de plumas klobuk s peresom
dejar las plumas vstati iz postelje
mudar las plumas goliti se (ptiči)
vestirse de plumas ajenas (o)krasiti se s tujim perjem

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pneu, pluriel pneus [pnö] masculin, automobilisme pnevmatika, gumen plašč in zračnica; familier po cevni pošti poslano pismo

pneu sans chambre (d'air) pnevmatika brez zračnice
pneu de rechange, de réserve rezervna pnevmatika
pneu ballon zelo debela in udobna pnevmatika za bicikel
pneus pleins polne pnevmatike (ki se ne napihnejo)
pneu dégonflé, crevé prazna, počena pnevmatika
gonfler un pneu napihniti pnevmatiko
pneus-neige masculin pluriel zimske pnevmatike

pnevmátika pneu(matique) moški spol

pnevmatika brez zračnice pneu sans chambre (à air)
debela pnevmatika za kolo pneu ballon
okvara na pnevmatiki crevaison ženski spol
polne pnevmatike (brez zračnice) pneus pleins
prazna, počena pnevmatika pneu dégonflé, crevé
rezervna pnevmatika pneu de rechange (ali de réserve)
zimske pnevmatike pneus-neige moški spol množine
napihniti pnevmatiko gonfler un pneu

pobesnéti to become furious (ali infuriated, enraged, raving, mad); to get enraged; to fly (ali to fall, to get) into a rage; to get into a fury, to rave; to run amok (ali amuck)

brez razloga pobesnéti to fly into a rage for no reason
pobesnim, če slišim take neumnosti it drives me mad to hear such nonsense

pobre moški spol/ženski spol revež, revica, nesrečnik, -nica

pobre de espíritu ubožec na duhu (biblija); človek brez energije, duševno omejen človek
pobre de imaginación človek ozkega obzorja
pobre limosnero berač
pobre vergonzante sramežljiv revež
es un pobre on je izgubljen človek

pobúda iniciativa f

na pobudo por la iniciativa de
iz lastne pobude por propia iniciativa
biti brez pobude carecer de iniciativa
prevzeti pobudo tomar la iniciativa

poche [pɔš] féminin žep; vreča (za žito); vrsta lovilne mreže; ptičja golša; solznik, solzna vrečica; militaire vdor, vrzel v fronti, žep

argent masculin de poche žepnina
livre masculin de poche knjiga žepnega formata
les mains dans les poches (figuré) z rokami v žepu, brez dela, brez truda
théâtre masculin de poche sobno gledališče
acheter chat en poche kupiti mačka v žaklju
avoir de l'argent plein les poches biti zelo bogat
avoir quelque chose en poche imeti kaj v žepu, v definitivni lasti
n'avoir pas sa langue dans sa poche biti odrezav
n'avoir pas les yeux dans sa poche radovedno gledati
colmater, verrouiller une poche (militaire) zamašiti, zapahniti, zadrgniti vrzel na fronti
connaître comme sa poche dobro poznati
en être de sa poche (familier) biti ob svoj denar, izgubiti svoj denar
c'est dans la poche (figuré) to je lahko
faire une poche (militaire) vdreti, napraviti žep
mon veston fait des poches moj suknjič dela močne gube
faire les poches de quelqu'un brskati komu po žepih; vzeti mu, kar ima v žepih
mettre son drapeau dans sa poche ne odkrito povedati, kar mislimo
mettre quelqu'un dans sa poche (familier) imeti popolno last nad kom
se mettre dans la poche de quelqu'un držati se koga kot klop
payer de ses poches (familier) plačati iz svojega (lastnega) žepa
mettre son amour-propre dans sa poche odreči se svojemu samoljubju
se remplir les poches napolniti si žepe, nepošteno obogateti

poco malo, neznatno

a poco kmalu (nato)
poco a poco sčasoma, polagoma; pičlo
¡poco a poco! (le) počasi!
tener en poco podcenjevati
a poco de haber llegado kmalu po prihodu
con poco que hagas... z malo napora ...
demasiado poco premalo
dentro de poco v najbližjem času
de poco más o menos zelo poprečno, brez vrednosti
poco menos que skoraj
a poco que čeprav še tako malo
en poco, por poco skoraj
por poco se cae skoraj bi bil padel
¡qué poco! kako malo! nemogoče!