Franja

cierge [sjɛrž] masculin, religion velika voščena sveča; botanique stebrnat kaktus; populaire policaj

droit comme un cierge raven ko sveča
éteignoir masculin à cierges kajfaž
devoir un beau cierge à quelqu'un biti komu dolžan veliko zahvalo

cierne moški spol cvet

en cierne v cvetju
en ciernes bodoči
estar en cierne(s) biti čisto na začetku

cierto gotov, zanesljiv, nedvomen; določen, neki

cierto día nekega dne
con (una) cierta desilusión nekako z razočaranjem
de cierta edad že star, že v letih
cierto sujeto neki človek
estoy cierto de encontrarle gotovo ga bom našel
estar en lo cierto natančno poučen biti, prav imeti
eso no es cierto to ni točno, to ni res
lo cierto es que toliko je gotovo, da ...

cifast (-a, -o) zipfelig
biti cifast zipfeln

cika|ti¹ (-m) (biti ciknjen) einen Stich haben (rahlo einen leichten Stich haben); fotografija: einen Farbstich haben (na modro einen Blaustich/Stich ins Blaue haben)

cikcákast zigzag

cikcákasta steza zigzag path
biti cikcákast to zigzag
cikcákasto (prislov) zigzag
steza se vije cikcákasto the path zigzags

ciknjen (-a, -o) stichig
biti ciknjen einen Stich haben

cilj moški spol (-a …)

1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe

2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)

3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
na cilj Ziel-
(skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)

4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
naravnost proti cilju zielsicher
zastavljen cilj die Zielsetzung
(jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)

5. (načrtovanje)
določitev cilja die Zielvorgabe
(norma/normativ) die Vorgabe

6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
|
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
brez cilja ziellos
usmerjen k cilju zielgerichtet
figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
z določenim ciljem (namenski) gezielt
z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
imeti za cilj gerichtet sein auf
letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen

cima f

1. vrh:
la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
in cima zgoraj
in cima a na, vrh:
essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

2. alpin. vrh:
conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

3. konec:
da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
essere una cima in biti v čem odličen
cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

5.
cime di rapa bot. repni poganjki

cimast (-a, -o)
biti cimast ausgetrieben haben

cimbalo m

1. glasba činela

2. star. pl. čembalo

3.
essere, andare in cimbali pren. biti v rožicah
avere il capo in cimbali pren. biti raztresen

cinquantina f kakšnih petdeset:
essere sulla, vicino alla cinquantina biti pri petdesetih (letih)

cintura f

1. pas

2. pas (del trupa):
essere largo, stretto di cintura biti obilen, vitek v pasu; pren. biti skopuški, zahteven; biti darežljiv, prizanesljiv

3. šport pas (pri judu):
essere una cintura nera biti nosilec črnega mojstrskega pasu

4. ekst.
cintura di salvataggio navt. rešilni pas
cintura di sicurezza aero, avto varnostni pas
cintura di castità hist. deviški pas

5. pren. pas:
cintura verde urban. zeleni pas

6. anat. pas

cipher¹ [sáifə] samostalnik
številka; šifra, tajna pisava; monogram
figurativno ničla

to be a mere cipher, to stand for a cipher biti ničla, nič ne pomeniti
pogovorno what's the cipher? koliko stane?
to learn ciphers učiti se računati

circospētto agg. previden, oprezen:
andar circospetto biti previden, previdno ravnati

circumsistō -ere -stetī, redkeje in mlajše -stitī (-)

1. postaviti (postavljati) se okrog koga ali česa, obstopiti (obstopati), obsuti, obsipati; abs.: Pl., Cu., haec cum... loqueretur, sex lictores circumsistunt Ci., cum paucis militibus circumsistens C., circumsistentia tecta Iul. Val. okrog stoječe hiše; z acc.: Pl., Cat., Domitium C., circumsistere alii signa sua T.

2. occ. sovražno obstopiti (obstopati), obkoliti (obkoljevati), zaje(ma)ti; abs.: circumstiterant victores T.; z acc.: plures paucos circumsistebant C., cum singulas binae naves circumsisterent C., centuriones armati Mettium circumsistunt ipsumque domumque V., c. lectum T.; v pass.: circumsisti ab omnibus civitatibus C. napaden biti.

3. pren. koga obstreti (obstirati), od vsepovsod pritiskati: anceps proelium Romanos circumsteterat L., at me tum primum saevus circumstetit horror V., circumsteterat Civilem et alius metus T.; v pass.: fortitudo circumsistitur hinc audaciā, inde timiditate Ap.

cire [sir] féminin vosek; loščilo (za parket); voščena sveča

cire à cacheter, d'Espagne pečatni vosek
cire vierge natopljen vosek
cire d'oreilles ušesno maslo
cachet masculin de cire voščen pečat
figurine féminin de cire voščena figurica
personnages masculin pluriel en cire osebe iz voska (v muzeju)
c'est une cire molle (figuré) to je človek, ki si da zelo vplivati
être jaune comme cire biti rumen ko vosek
être égaux comme de cire biti si podoben ko jajce jajcu
on le manie comme de ta cire z njim lahko vse narediš

citation [saitéišən] samostalnik
navajanje, navedek; uradna pohvala; poziv (na sodišče)
ameriško, vojska omenjanje v povelju

to get a citation biti pohvalno omenjen v povelju

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

ciurlare v. intr. (pres. ciurlo) omahovati
ciurlare nel manico pren. pog. ne biti mož beseda