Franja

ça [sa] pronom, familier to

à part ça v ostalem, sicer, drugače
et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
c'est ça tako je
c'est comme ça tako je to
ça y est! narejeno (je)! gotovo!
c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
comme ça tako torej; tako tako
comme ci, comme ça tako tako, srednje
ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
il y a de ça to je precéj res, to kar drži
après ça po (vsem) tem
où ça? kje (pa)?
pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
plus que ça! še lepše!
pour ce qui est de ça kar se tega tiče
quoique ça kljub temu
rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
sans ça sicer, drugače
ça dépend kakor se vzame, mogoče
ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
ah! ça res, zares
ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
ça oui! to že!

cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj

câble [kɑbl] masculin kabel, debela (žična) vrv; prekmorska brzojavna žica; électricité žica, napeljava; kabelska brzojavka

câble aérien zračni kabel, žičnica
câble alimentaire napajalni kabel
câble d'amenée, d'arrivée dovodni k.
câble antenne antenski k.
câble à deux conducteurs dvožilnat k.
câble de haute mer prekmorski k.
câble de remorque vlečni k.
câble sous-marin podmorski k.
câble souterrain podzemeljski k.
câble de téléphérique kabel pri žičnici
câble à haute tension kabel visoke napetosti
câble tracteur vlečni k.
treuil masculin à câble vitel za kabel
dérouler, poser un câble položiti kabel
envoyer un câble poslati brzojavko po kablu, kablirati

cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

cabo de año zadušnica na obletnico smrti
cabo de brigada komandant brigade
cabo de cuartel straža v vojašnici
cabo de división komandant divizije
cabo de escuadra korporal
cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
cabo de guardia vodja straže
cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
al cabo de un año po enem letu
al cabo de un rato kmalu nato
al fin y al cabo končno, konec koncev
hasta el cabo del mundo do konca sveta
de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
por ningún cabo nikakor ne
dar cabo dovršiti; uničiti
estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
estar (muy) al cabo pojemati
llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
Cabo del Norte Severni rtič
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
cabos pl pritikline obleke
cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli

cabrer [kabre] verbe transitif pokoncu postaviti; napraviti plašljivega, plahega (quelqu'un koga)

cabrer un avion postaviti letalo v navpičen položaj
se cabrer vzpenjati se (konj), postaviti se na zadnje noge; figuré upreti se, postaviti se po robu (contre, à quelque chose čemu); razkačiti se, razhuditi se

cacciatora f

1.
giacca alla cacciatora lovski suknjič
alla cacciatora kulin. po lovsko, na lovski način:
pollo alla cacciatora piščanec na lovski način

2. lovski suknjič:
una cacciatora di velluto žametni lovski suknjič

cadauno agg., pron. (f -na) vsak, vsaka (zlasti v trgovskem okolju):
camicette a diecimila lire cadauna bluze po deset tisoč lir vsaka

cadō -ere, cecĭdī, cāsūrus (prim. lat. cadūcus, cadāver, cāsus, dis-, ex-, stilli-cidium)

1. pasti (padati), odpasti (odpadati) na splošno: articulus ad numerum cadens Ci. po taktu padajoči prst, silex lapsura cadentique adsimilis V., vela cadunt V., O. padajo, se spuščajo, calix, si cecidit, frangitur; spongia, si cecidit, non frangitur Sen. ph.; z adv. določili: cadere deorsum Pl., alte Ci., altius V., gravatim Lucr., honestius Suet., sine ruina Lucan., morā lentā Sen. tr.; od kod? z abl.: cecidere manu (herbae) O., c. remissis digitis O., cadunt lapides caelo L. z neba, matre cadens (infans) Val. Fl. novorojenček = tellure cadens (infans) Stat. (novorojenčka so položili očetu pred noge); pogosteje s praep.: ab summo Pl., a mento cadit manus O., ab alto cadunt aves Plin., gemma a digito cadit Mart., c. de equo Pl., de caelo Lucr., O., istis latronibus... iam pridem de manibus arma cecidissent Ci., c. de matre Cl.; pren.: maiores cadunt de montibus umbrae V.; c. ex equo Ci., ex muro L., ex arbore Plin., Dig.; pren.: e celsiore scopulo Amm.; kam? s praep.: in terram Ci., Lucr., Pr., in sinum, in patrios pedes O., ad terram Q., alicui ad pedes Eutr., post terga Lucan., super collum Vulg. objeti koga; tudi z in in abl.: in Euboico litore saxea pila cadit V. occ.
a) o puščicah, o metalnem orožju pasti (padati) na koga ali kaj, zade(va)ti, priti (prihajati) na(d) koga: pila levius casura C., cadunt tella retusa O., cadunt tela in hostem Cu.; od tod o strelah z neba: caelo ceciderunt plura sereno fulgura V. so udarile, cadentia fulmina Cu. udarjajoče.
b) o kockah pri kockanju pasti: Ter., ut (talus) cadat rectus Ci., iudice fortunā cadat alea Petr. poet.; prim.: utcumque ceciderit (sors) L.
c) o tekočinah, vodi, rosi, snegu padati, teči, liti: ros cadit Pl., altius cadunt imbres V., nix cadens Lucr., cadunt toto de corpore guttae O., guttae cadentes Ci., lacrimae cadunt per genas O., fons cadit in petram Cu., flumen in sinum maris L., mare ex India in Hyrcaniam Cu.; pren.: si Graeco fonte cadent (verba) H., sic iterat voces et verba cadentia tollit H., haud irritae cecidere minae L.
č) o nebesnih telesih, dnevu in letnih časih zaiti (zahajati), zatoniti, iti v zaton, nagniti (nagibati) se: sole cadente Cu. zvečer, cadente die O. pod večer, Arcturus cadens H., quā tristis Orion cadit H., primis cadentibus astris V. po polnoči, suadent cadentia sidera somnum V., infra caelum et sidera nox cadit T. noč se ne dviga do neba in ozvezdij, hiems cecidit Sen. ph. je minila; met.: iuxta solem cadentem (= occidentem) V. na zahodu.
d) o vetrovih, viharjih poleči (polegati) se, potihniti, prenehati: ventus premente nebula cecidit, aquilones... cecidere, cadente iam euro L., cunctus cecidit pelagi fragor V.
e) o vsem, kar se od česa loči in odpade pasti (padati), odpasti (odpadati), izpasti (izpadati): folia nunc cadunt Pl., motis poma cadunt ramis O., in silvis lapsa cadunt folia V., arbori (ex arbore) folia cadunt Plin., casuri flosculi Q., tondenti barba cadebat V., cadunt capilli Petr., a fronte cadunt pili Vulg., cadit dens Cels., dentes cadunt Pl., Plin., cadunt alicui dentes Sen. ph.
f) gram. in ret. o pojemanju glasu in besednem koncu padati, ponehavati, končevati se: Corn., Q., quod verba melius in syllabas longiores cadunt Ci., quae cadunt similiter Ci., cadere numerose, aptissime Ci.

2. na tla pasti: Brutus velut si prolapsus cecidisset, terram osculo contigit L. occ.
a) pasti = umreti, poginiti: cuius in victoria nemo cecidit nisi armatus Ci., pauci de nostris cadunt C., confossi ceciderunt L., cadit in eo proelio adulescens N., c. in eo bello N., in Hispania L., pugnā Cannensi L., acie civili O. v domači vojni, cum dignitate Ci., iure belli T.; s pass. pomenom (= interfici): cadere a tanto viro O., a centurione T., nihil referre an ab hoste in acie an in foro sub creditoribus caderet Suet.; pesn. s samim abl.: cecidere turmae Thessalo victore H.; z abl. instrumenti: iaculo eminus O., ferrove fatove O., telis T., armis Romanis T., sua manu T., poenali gladio Amm. pod rabljevim mečem umreti; pri osebah per: per quos cecidere iustā morte Centauri H.; komu na ljubo z dat.: illud rogo, legi potius quam scorto cadat Sen. rh.
b) o žrtvah pasti = zaklan, darovan, žrtvovan biti, zaklati (darovati, žrtvovati) se: si tener pleno cadit haedus anno H., multa tibi ante aras nostrā cadet hostia dextrā V., Numa mactat oves; prima cadit Fauno, leni cadit altera Somno O.; pren.: nostraeque cadens ferus Hannibal irae Cornelius Severus ap. Sen. rh.
c) v sramotilnem pomenu o ženski vda(ja)ti se (moškemu): Sen. rh., libera eris..., si crebro cades Pl., subito ne male inepta cadam Tib.
č) pren. o neživih subj. α) pasti (padati), na kup pasti (padati), podreti (podirati) se, (z)rušiti se, vdreti (vdirati) se: cadunt toti montes Lucr., at mundus aliquando est casurus? Q. β) o mestih pasti (padati) = razrušen, osvojen in razdejan biti: concussaeque cadunt urbes Lucr., si cadere Argolico fas est sub milite Troiam O., casurae arces O. ki jim je usojeno pasti. γ) o delih človeškega telesa upasti (upadati), udreti (udirati) se: sed tibi tamen oculi, voltus, verba cecidissent Ci., bis patriae cecidere manus V., cecidere illis animique manusque O., cadentes iam oculos... erexit Sen. rh., cadentes in ipso opere oculi Sen. ph., victa gravi ceciderunt lumina somno Val. Fl., venas cadentes vino fulcire ali reficere Sen. ph.

3. pren.
a) pasti (padati), propasti (propadati), (po)giniti, podleči (podlegati): labentem et prope cadentem rem publicam fulcire Ci., tanta civitas si cadet Ci., securus, cadat an recto stet fabula talo H. ali igra propade ali se pohvali; poseb. pred sodiščem propasti, podleči = pravdo izgubiti, obsojen biti: c. causā Ci., Lucan., Q., Suet. ali formulā Sen. ph., Q. = in iudicio c. Ci., c. crimine repetundarum T. ali coniurationis crimine T. ali ore impudico (accusatoris) T.; abs.: si caderet Marcellus T.
b) pasti (padati) v veljavi in moči, gmotno propasti (propadati), veljavo, moč izgubiti (izgubljati), pojemati, (iz)giniti, poneha(va)ti: turpius est enim privatim cadere quam publice Ci. ep., tam graviter c. Ci., tua laus pariter cum re publica cecidit Ci., auctoritas principum cecidit Ci., deorum maiestas perculsa cacidit N., eminentis vitae exitus cadere est Sen. ph., si magnus vir cecidit, magnus iacuit Sen. ph., pretia militiae casura L., huc (tako globoko) cecidisse Germanici exercitus gloriam, ut... T., cura patrum cadere incipit V., cadunt (ceciderunt) animi Ci., L., O. srčnost upada (je upadla), cadere animis Ci. ep. = frangi et cadere Ci. srčnost izgubiti, cadit ira L., O., Pers. ali cadit vis venti L. se poleže; pesn.: multa renascentur, quae iam cecidere, cadentque quae nunc sunt in honore vocabula H. ki so prišle iz rabe,... pridejo iz rabe, omnia cadunt in elementa O. razpade; brezos.: periculum est, ne cadatur Aug.
c) pasti (padati) v kaj, v kako stanje (kak položaj) priti (prihajati), v kaj zabresti, v kaj zagaziti, na koga ali kaj naleteti, v kako dobo ali nasploh kam spadati: in morbum Ci. zboleti, in offensionem alicuius Ci. zameriti se komu, in aliquam vituperationem Ci. ep., in suspicionem alicuius N. sumljiv posta(ja)ti komu, in calumniam Q., in unius potestatem ali sub populi Romani imperium dicionemque Ci., sub leges artaque iura Lucr., abrupte cadere in narrationem Q., in id saeculum Romuli cecidit aetas Ci., c. in idem genus orationis Ci., sub eandem rationem Ci., in unam cadere plures (quaestiones) posse Q., sub nullam regulam cadere posse Sen. ph. pod nobeno pravilo ne pustiti se spraviti; poseb. o čutnem zaznavanju spadati h kakemu čutu, podvržen biti kakemu čutu: cadere sub oculos, sub aspectum, in conspectum, sub sensum cernendi Ci. pozornost zbujati = viden, očiten biti, sub sensum aliquem Ci. nekako čutno biti, sub aurium mensuram aliquam, sub intellegentiam, in nostram intellegentiam, sub iudicium sapientis et delectum Ci., in deliberationem Ci. v raziskavo priti, quod ne in cogitationem quidem cadit Ci. kar se niti misliti ne da; o plačilih steči (stekati) se, (v izplačilo) dospeti (dospevati), zapasti (zapadati): in eum diem cadere nummos, qui a Quinto debentur Ci. ep. se mora izplačati, sed ei ex praediis, ut cadet, ita colvetur Ci. ep.; occ. α) (kot delež) pripasti (pripadati) komu, na del priti komu, za del dospevati komu: cadere ad regna alicuius Lucr., regnum praeceps ad servitia (= ad servos) cadit L., quibus ad portas cecidit custodia sorti (abl.) V. β) zadevati koga, spodobiti se komu, pristajati komu, prisodi (prisoja) se komu kaj, pričakovati je, strinjati, ujemati, zlagati se s čim: non cadunt haec in Antonium Ci., non cadit in hos mores,... non in hunc hominem ista suspicio Ci. sum ne leti na... tega človeka, superbia in te non cadit Cu. tebe ne zadeva očitek ošabnosti, cadit in quemquam tantum scelus? V. ali more biti kdo tak zločinec? cadit ergo in bonum virum mentiri...? Ci. ali se torej spodobi...? in consuetudinem nostram non caderet Ci. ne bi se ujemalo z..., sapientia non cadit in hanc aetatem Ci. se ne strinja s..., hoc dictum in tempus nostrum cadere videtur Ci. da sodi v naš čas, non enim cadere in alium tam absolutum opus Plin., quod omnia scelera in malos cadant Q.
č) iziti, izteči (iztekati) se, obnesti se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, primeriti se: quod melius caderet, nihil vidi Ci. ep., hoc adhuc perincommode cadit Ci., cum aliter res cecidisset ac putasses Ci. ep., etsi praeter opinionem res ceciderat N., suos labores male cecidisse viderunt C. da so slabo uspele, si quid adversi casurum foret L., quae tum maxime acciderant, casura praemonens L., quo res cumque cadent V. kakor koli se izteče, leviter curare videtur, quo promissa cadant H., vota cadunt Tib. se izpolnjujejo (toda: omnia ingrato littore vota cadent Pr. pren. = ostanejo neizpolnjene), omnia incassim (in cassum) cadunt Pl. se izjalovi, si non omnia caderent secunda C., ut dictator... magistratu abiret inritaque... promissa eius caderent L., ad inritum cadens spes L. neuspevajoče, quae, quamquam popularia, in inritum cadebant T. ni uspevalo, multa,... fortuito in melius (bolje) casura T.; z dat. personae: si minus fortissimi viri virtus civibus grata cecidisset Ci., ut... nihil ipsis iure incommodi cadere possit Ci., insperanti mihi... cecidit, ut... Ci., hoc cecidit mihi peropportune, quod... Ci., nimia illa libertas et populis et privatis in nimiam servitutem cadit Ci. se sprevrže.

cadre [kadr] masculin okvir; stojalo; radio okvirna antena; marine pregrajeno spavališče na ladji; vodilno osebje, kadri (v upravi, v podjetjih); militaire častniki in podčastniki; figuré okvir, načrt, osnutek; področje, krog

cadre à broderie okvir za vezenje
cadre noir črn, žalen rob
cadre de séchage stojalo za sušenje
cadre sédentaire uslužbenci vojaškega letalstva na kopnem
dans le cadre (de quelque chose) v okviru (česa), v mejah
hors cadre ne po načrtu, čezštevilno, čezmerno
être rayé des cadres biti odpuščen
sortir du cadre de ses fonctions prekoračiti svoja pooblastila

Caecilius 3 (caecus) Cecilij(ev), ime rim. plebejskega rodu z družinami Basov, Dentrov, Rufov in Metelov. Poseb. C. Caec. Statius Gaj Cecilij Stacij, po rodu Insubrec, kot otrok vzgojen v Rimu, okoli l. 180 imeniten komik, a njegova latinščina ni ravno slovela: Ter., Varr. ap. Non., Ci., H., Q. — Kot adj. Cecilijev: lex (de ambitu) Ci., familia Vell., Caecilia lactuca Col. = Caeciliāna lactuca. — Od tod zopet adj. Caeciliānus 3 Cecilijev: fabula (komika Stacija) Ci., illud Ci. tisti Cecilijev izrek, lactuca (po Kvintu Ceciliju Metelu = caecilia 2.) Col., Plin., tako tudi Caeciliana cerasa Plin.

Caecīna -ae, m (iz etr. Ceicna) Cecina, ime iz etr. Volater priseljenega Licinijevega rodu. Poseb.

1. A. Licinius Cecina Avel Licinij Cecina; zanj je imel Cicero l. 69 govor „ pro Caecina“.

2. A. Caec. Severus Avel Cecinij Sever, poveljnik pod Avgustom, l. 14 po Kr. namestnik v Germaniji: T.

3. A. Caec. Alienus Avel Cecinij Alien, ki je premagal Otona pri Bedriaku; Tit ga je dal l. 75 po Kr. usmrtiti: T.

Caecubum -ī, n Cekubsko, močvirnata ravan v Laciju, ki je slovela po izvrstnem vinu: Mart. Od tod adj. Caecubus 3 cekubski: ager Col., Plin., vinum H. ali subst. Caecubum -ī, n (sc. vinum) H., Plin. Cekubec, tudi pl. Caecuba H., Mart.; Caec. vites Plin., vindemia Mart.

Caeculus -ī, m Cekul, staroit. heroj, po mitu Vulkanov sin, ust. mesta Praeneste: V., Serv., M., P. F.

caedēs (st.lat. in star. tudi caedis: L.) -is, gen. pl. -ium (pesn. tudi caedum: Sil.), f (caedere)

I. act.

1. bitje (udarjanje) s pestjo, tepež: Don.

2. pobijanje, moritev, uboj: caedes impia (infanda) legatorum L., intestinae caedes L. sorodnikov, homicidia compescimus et singulas (posameznikov) caedes Sen. ph., confectā caede N. po umoru, nullum in caede nefas V. sovražnika se sme ubiti, caedes et cupido V. (ἓν διὰ δυοῖν) krvoželjnost, nostraeque iniuria caedis V. naklep na naše življenje; pogosto = poboj, pokol, klanje, prelivanje krvi, krvolitje: caedem facere Ci., S., L., Auct. b. Hisp., edere N., L., perpetrare L. ali patrare T., non pugna, sed caedes erat Cu. (prim. „ne boj, mesarsko klanje“, Prešeren), medioque in crimine caedis et igni V., caedes atque incendia Ci., direptiones, latrocinia, caedes Ci., omnia caedibus vastare Hirt. vse pomoriti in opustošiti, caedibus deterrere H.

— II. pass.

1. umor, poboj, uboj, pokol: caedes Clodii Ci., cohortium C., fraterna L., caedes caedem sequitur C. zaporedoma se pobijajo, ex caede fugere C. ali effugere L. ali refugere in castra Hirt. poboju (z bojišča) ubežati.

2. occ. zakol (klanje) žrtve ali poboj (pobijanje) živali na lovu: pro caede boum V., multa caedes bidentium H. obilne žrtve ovac, caedes armenti, iuvenci O. ali iuvencorum Mart., ferarum, ferina O., Polyxenia caedes Cat. žrtvovanje Poliksene.

3. met.
a) v poboju umorjeni, poklani, ubiti, pobiti, padli, mrliči: ingentes Rutulae spectabit caedis acervos V., caedes prope par utrimque fuit L. število ubitih, plenae caedibus viae T.
b) v klanju prelita kri: caede madentes O., caede tepebat humus V., sparsos fraterna caede penates V., (currus) respersus fraterna caede Cat.

caedō -ere, cecīdī, caesum (prim. lat. cāia, cāiāre, ancaesa, caedēs, caementum, caelum dletce, caestus)

1. biti (bijem), udariti (udarjati) koga, kaj, na kaj, po čem, tolči, tepsti, suniti (suvati): calcibus, pugnis aliquem Pl., calcibus arva V., ianuam saxis Ci., silicem rostro L. ali sacrum lapidem rostro L. kljuvati, hastili tergum alicuius L., populum saxis H. metati kamenje, aliquem valide Sen. rh., femur, frontem, pectus, discipulos Q., uxorem Aug.; pren.: stimulos pugnis caedere Pl. = z neumno upornostjo povečati zlo; pren. (v sramotilnem pomenu) dregati v kako osebo = nečistovati: Cat., Tert.

2. bičati, šibati: aliquem verberibus Pl., Ter., nudatos virgis caedunt L., qui damnatus erit,... virgis ad necem caedetur Ci., eum servi publici loris ceciderunt Ci., ille flagellis ad mortem caesus H., ferulā caedere aliquem H., consul a patre flagris aliquando caesus Q., loris bene caesus Gell.; pren.: aliquem verbere surdo caedere Iuv.

3. (les idr.) sekati, posekati, izseka(va)ti, odseka(va)ti, robiti; z zunanjim obj.: lignum Pl., arbores Ci., L., Cu., arboris auctum Lucr., silvam C., O., Suet., silvas Lucr., Ligurum vineas L., nemus O., caesis lucis Ci., caeditur et tilia... altaque fagus V., ripis fluvialis arundo caeditur V., robur Ci., robora O., pinum Col.; saginam Pl., cervicem alicuius L., volutam Virt. izsekati; rūta (et) caesa, gl. ruō; (listje, vejevje idr.) rezati, porezati, odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: frondem Ca., falce comam (vitis) Tib., fenum Col. (po)kositi; occ. z zobmi raztrg(ov)ati, zgristi, zglodati: tineae omnia caedunt Luc. ap. Non., socios caedebant dentibus apri Lucr.; pren.: vineta sua caedere H. sam sebi trsje porezati = sam sebi škodovati; z notranjim obj.: sekaje obdel(ov)ati, obseka(va)ti, režoč pristrojiti, (pri)krojiti: materiam (tesarski les) C., Cu., palos Col., toga... apte caesa Q.; pren.: caedere sermones (= κόπτειν τὰ ῥήματα) Ter. govoričiti, kramljati; (kamenje) lomiti, nalomiti, rezati, narezati: lapis aliqui caedendus et apportandus fuit Ci., (murus) latius quam qua caederetur, ruebat L., c. montes in marmora Plin., caesis montis medullis Cat.

4. razseka(va)ti, razbi(ja)ti: securibus humida vina V., dolabris vasa Cu., cucurbitam minutim Gell.; pren.: oratio caesa Corn., M. presekan govor (o brezvezju); subst. pt. pf. caesum -ī, n odsek = odstavek (v govoru): nonnullis caesis interrupta oratio M.

5. (ljudi) (po)sekati, (po)klati, pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, usmrtiti (usmrčevati), poseb. voj. o posameznem sovražniku ali sovražni vojski pobiti, pogosto = poraziti: gladiis eductis... caedere incipiunt eius servos Ci., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L., advena virgineo caesus ut ense cadat O., caeduntur vigiles V., ipse in eo proelio caesus est N., in acie caesus Cu., exercitus caesus fususque Ci., tot legionibus caesis Ci., quod... legiones nostras cecidere L., c. consulem exercitumque L., Pyrrhumque et ingentem cecidit Antiochum Hannibalemque H. je porazila; pesn. (enalaga): caeso sparsurus sanguine flammam V. krvavo pobitih, caesi corporum acervi Cat. kupi pobitih (trupel); occ. umoriti: qui... responderit iure caesum (Ti. Gracchum) videri Ci.

6. (živali, žrtve) (za)klati, poklati, žrtvovati: caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., c. bidentes, iuvencos V., agnam H., boves O., caprum Baccho V., Silvano porcum Iuv., victimam L., victimas Ci. ep., T., deorum mentes hostiis caesis placare Ci.; od tod preg.: inter caesa et porrecta Ci. ep. (gl. porriciō); occ. živali na lovu pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, postreliti, postreljati: (cervos) graviter rudentēs caedunt V.

Opomba: Vulg. pf. caedērunt: It., Aug.

caelicus 3 (caelum2) nebeški, čudovit, krasen: M., Paul. Nol., tecta (po drugih tesca) Stat.

caeligenus 3 (caelum² in genere = gīgnere) od Cela (Neba, neba) rojen, ustvarjen, po drugih = v nebesih rojen, ustvarjen: Victoria et Venus Varr., stellae Ap.

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

Caelius (-iī) mōns grič Celij, Celijev grič (zdaj Lateranski grič), dvogrbi grič na jugozahodnem koncu rim. mesta, ki se je imenoval po Etruščanu Cel(ij)u Vibeni (Caeles ali Caelius Vibenna), mitološkem pradedu Celijevega rodu: Varr., Ci., L., T.; ta grič se je imenoval tudi maior Caelius večji (pravi) Celij (naspr. Caeliolus, Caeliculus, minor Caelius): Mart. Od tod subst. Caeliānī -ōrum, m Celovci, Celijanci = vojaki Cel(ij)a Vibene ali pa preb. griča Celija: Varr.

caelus -ī, m (prim. caelum 2) nebo: Vitr., Petr., caelus profundus Enn. ap. Non.; pl. caelī -ōrum, m: Lucr., Eccl., Serv. — Pogosto pooseb. Caelus -ī, m Cel, Nebo, bog neba (nebes), sin Etra (Aether) in boginje dneva (Dies), Saturnov oče: Enn. et Varr. ap. Non., Ci., po Ci. tudi Vulkanov in Merkurjev oče, po Ci. in Serv. tudi Venerin oče.