Franja

imāgō -inis, f (sor. z imitārī, aemulus)

1. podoba, portret: Plin., Plin. iun., Val. Max., barbam in statuis atque imaginibus antiquis videmus Ci., neque picta neque ficta imago (Agesilai) Ci. niti slika niti (doprsni) kip, Epicuri imaginem in anulo habere Ci. v bunkici prstana, imagines deûm T. kipi, i. solis Cu., cerea i. H. voščen kipec za čaranje; od tod tudi stavbni načrt: Stat.

2. occ. voščena krinka (naličnica), pradedova podoba (iz voska). Potomci ali sorodniki so smeli tako upodabljati le tiste, ki so bili kurulski dostojanstveniki. Te podobe so stale v omarah (armaria) v atriju, ovenčane z lovorom in med seboj povezane s pletivom iz listja. Pri slovesnih pogrebnih sprevodih so jih najeti ljudje, oblečeni po dostojanstvu posameznega pradeda, dajali na obraz in tako korakali v sprevodu: H., T. (Dig.), Prop., Suet., Plin., Sen. ph., Clodius sine imaginibus amburebatur Ci., obrepsisti ad honores commendatione fumosarum (zakajenih, ker so se hranile v atriju) imaginum Ci., imagines Aeliorum, familiae Ci., imagines maiorum Ci.

3. metaf.
a) slika, podoba, par k nečemu, izraz (npr. obraza): Pl., L., Fl., unus aliquis ex barbatis illis, imago antiquitatis Ci., expressa imago vitae cotidianae Ci., hic qui adest imago animi et corporis tui Ci., imago animi voltus est Ci., meorum temporum imaginem video in rebus tuis Ci., facies eloquentiae, non imago T., exprimere imaginem vitae alicuius N. podati natančno sliko življenja, nobis imagines virorum expressas scriptores reliquerunt Ci., imago solis, lunae Lucr., V. odblesk, odsvit.
b) natančen prepis, posnetek: explicate imaginem tabularum Ci.

4. occ.
a) senca —, podoba (mrtvega), prikazen: H., Pr., umbra Creusae … noto maior imago V., in somnis … inhumati venit imago coniugis V., imagines mortuorum Ci.
b) sanjska podoba, prikazen v snu (sanjah): Tib., (an me) ludit imago vana, quae portā fugiens eburnā somnium ducit? H., decipier imagine somni O., nocturnae quietis imago T.; tudi prikazen (kot strah), bojazen: Plin. iun.
c) odmev (kot podoba glasu): Varr., vocis resultat imago V., recinit nomen imago H., laus bonorum virtuti resonat tamquam imago Ci.
č) podoba, prilika, primera (v izrazu), prispodoba, metafora: Sen. ph. hac ego si compellor imagine H., haec imago ad te adludit (non a te abludit) H. meri nate.

5. (s postranskim pomenom nepomembnega) navidezna podoba, mamilo, slepilo, senca, videz: L., Q., Plin. iun., docebo in iis testibus non esse imaginem testium Ci., imago nulla liberae civitatis relinquetur Ci., Pompeium imagine pacis (s prazno obljubo) decipere T., imagine cognitionis (z navideznim … ) biduum absumere T., umbra et imago equitis Romani Ci.

6. meton. pogled, prizor, pojav: imago venientis Turni V., exercitus imagine insepultorum tardatus T.; od tod pesn.: plurima mortis imago V. vsakovrstne podobe (oblike) smrti; od tod omni imagine mortium T.; metaf. predstava, predočba, misel na kaj, domišljija: tua, pater Druse, imago T. misel na tebe, imagines extrinsecus in animos nostros per corpus inrumpunt Ci.; (fil.) t. t. epikurejcev za duševne podobe videnega predmeta; pesn.: cum subit … illius noctis imago O. misel na ono noč, i. caedis O., tantae pietatis imago V.

ìmām -áma m (t. imam, ar.)
1. imam, muslimanski duhovnik, ki vodi skupno molitev klanjanja
2. vsak versko izobraženi musliman
3. naslov muslimanskih učenjakov
4. vladar, suveren v muslimanskem okolju

ìmati īmam imádēm, imámo imádēmo, ìmajū imádū, vel. ìmāj -te, impf. ìmāh ìmađāh imàđāh ìmadijāh imàdijāh, ìmāše ìmađāše ìmadijāše; ìmao ìmala
I.
1. imeti: nije imao onde ni stope svoje zemlje; imaš li čime da platiš; djeca nemaju od čega da žive; imati više sreće nego pameti; imati volju, ugled, iskustvo, zadatak, sastanak; imati para kao pljeve, kao dubreta; imati čiju kćer za ženu
2. utegniti: imati kad; ja nemam kad da ti pišem
3. morati: tu ima da se radi tu se mora delati
4. biti: uzimajte dok ima jemljite, dokler kaj je; ima li vode? ali je kaj vode, imate kaj vode?
5. imati vremena utegniti; ima vremena ne mudi se
6. ima tome pet dana od tega je minilo pet dni
7. što ima to da znači? kaj naj to pomeni?
8. imati koga rado imeti koga rad; nema od toga ništa iz tega ne bo nič; imati pravo imeti prav; zato se je Karađorđe ovako i čuvao, i imao je pravo da se čuva; imati krivo ne imeti prav, misliti narobe; i nisu imali krivo oni koji su tražili da odmah započne borba protiv okupatora; ne imati kud ni (drugega) izhoda; i Miloš je na to pristao, nije imao kud
II. imati se
1. imeti se: on se ima dobro sa svojim prijateljima
2. biti v razmerju: tri prema pet ima se kao devet prema petnaest

imatrikulácija ž (lat. immatriculatio) imatrikulacija, vpis v matično knjigo, na univerzo

imatrikulírati -ùlīrām, imatrikùlisati -išēm (lat. immtriculare) imatrikulirati, vpisati v matično knjigo: imatrikulirati se na fakultetu; imatrikuliran, imatrikulisan na fakultetu

imbalance [imbǽləns] samostalnik
neuravnovešenost, kar ni v ravnotežju
medicina porušeno ravnotežje

imballato² agg.

1. šport žarg. turiran, forsiran

2. pog. pijan, okajen, v rožicah

imbandierato agg. ves v zastavah

imbarazzante agg. neprijeten, ki spravlja v zadrego:
domanda imbarazzante nadležno vprašanje

imbarazzare

A) v. tr. (pres. imbarazzo)

1. motiti, ovirati:
imbarazzare lo stomaco obremeniti želodec

2. pren. spraviti, spravljati v zadrego

B) ➞ imbarazzarsi v. rifl. (pres. mi imbarazzo) zmesti se

imbarazzato agg. (ki je) v zadregi
avere lo stomaco imbarazzato imeti pokvarjen želodec

imbarilare v. tr. (pres. imbarilo) postaviti, postavljati v sod; spraviti, spravljati v sod:
imbarilare le aringhe spravljati slanike v sod

imboccare

A) v. tr. (pres. imbocco)

1. hraniti, dajati v usta

2. pren. prišepetavati, namigniti, sugerirati:
imboccare i testimoni pričam dajati napotke

3. iti (po), kreniti (po):
imboccare un sentiero kreniti po stezi

B) v. intr.

1. peljati (v); končati se; zliti, zlivati se:
la strada imbocca nella piazza ulica pelje na trg

2. prilegati se; prijemati se

imboscamento m skrivanje; bežanje v gozd, zeleni kader

imboscare

A) v. tr. (pres. imbōsco)

1. skrivati v gozdu (pred rekvizicijo)

2. (imboschire) pogozditi, pogozdovati

3. postaviti leseno ogrodje (ladje, plovila)

B) ➞ imboscarsi v. rifl. (pres. mi imbōsco)

1. skrivati se v gozdu

2. ekst. skrivati se (pred vojaško službo); izogibati se težkemu delu, zabušavati

imbottare v. tr. (pres. imbotto) nalivati v sode:
imbottare nebbia pren. lenariti
imbottare buio pren. lomiti ga

imbottato m

1. vino v sodu

2. hist. vinski davek

imbozzacchire v. intr. (pres. imbozzacchisco) krneti, zaostajati v rasti

imbrancare

A) v. tr. (pres. imbranco)

1. zbrati, zbirati v čredo

2. ekst. združiti, združevati; spraviti, spravljati skupaj

B) ➞ imbrancarsi v. rifl. (pres. mi imbranco) združiti, združevati se (zlasti slabš.)

imbricate¹ [ímbrikit] pridevnik
prekrit, položen drug na drugega v obliki strešnikov ali ribjih lusk