Franja

built [bilt] preteklik & pretekli deležnik od build

I am not built that way to ni po mojem okusu, to mi ne ugaja

bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfaHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.

2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükk
3. (o barvi) ▸ bükk
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.

bullātiō -ōnis, f (bullāre) mehurjenje, vrvranje: magnes... sparsa bullatione Plin. pretrgan od mehurnin (po drugih sparsa bulbatione = v posameznih gomoljih).

bullion [búljən] samostalnik
surovo zlato ali srebro; zlato ali srebro v palicah; rese ali čipke iz zlatih ali srebrnih niti

bullion trade trgovina z denarjem po vrednosti kovine

bummeln zabušavati, lenariti, postopati, (spazieren) pohajkovati (durch po), potepati se

bummern razbijati (an po)

bump¹ [bʌmp] samostalnik
udarec, sunek; oteklina, bula; izbočenost, izboklina; talent, dar
množina zračne luknje

not to have the bump for s.th. ne imeti daru za kaj
to make a bump for dohiteti (čoln)
bump supper slovesna večerja po veslaških tekmah
the bump of locality smisel za orientacijo

buōno¹

A) agg.

1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa

2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje

3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno

8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se

10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

B) m (samo sing.)

1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo

2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli

bȕre -eta s, mn. bȕrād ž (srlat. bureta) sod: bure vina, baruta; glava mi je kao bure glava mi je težka; pošlo bure niz brdo voz je začel drveti po hribu navzdol

burja samostalnik
(veter) ▸ bóra [szél]Ob morju bo pihala močna burja, po nižinah pa zmerna. ▸ A tenger mellett erős, a síkságon mérsékelt volt a bóra.
Zunaj brije ostra burja, ki je pregnala galebe z obale. ▸ Az odakint tomboló, csontig hatoló bóra messze űzte a parttól a sirályokat.

bushel [búšl] samostalnik
mernik, korec (britanska angleščina 36,3 l, ameriško 35,3 l)

to hide one's light under a bushel biti preskromen, postavljati svojo luč pod mernik
don't measure other people's corn by your own bushel ne sodi drugih po sebi

būstum -ī, n (ūrere; kakor bustar po napačni razstavi glag. ambūrere, combūrere v am-būrere, com-būrere nastala oblika)

1. prostor, kjer so mrliče sežigali in pokopavali, mrtvaško sežigališče: Stat., horrifico cinefactus busto Lucr.; semiusta busta V. napol zgorele grmade; met. sežgano truplo, sežgan mrlič: egena sepulcri busta iacēre reor Stat.; pren.
a) (o razdejanem mestu) prazno pogorišče: Plin.
b) žgališče na žrtveniku: tura in bustum arae iacere Hier.

2. sinekdoha gomila, grob, grobišče, nagrobnik, nagrobni spomenik: Pl., Sen. tr., Suet., excelso coacervatum aggere bustum Cat., ingens... terreno ex aggere bustum V., exiguum bustum Pr., hostilia busta piare O., bustum violare Ci., Lucan., alicuius busto insultare H., incīdere aliquid in busto Ci., Busta (busta) Gallica L. ali Ad Busta Gallica Varr. Galska grobišča, Ob galskih grobiščih, kraj v Rimu, kjer je dal Kamil pobite Galce sežgati in pokopati; pesn. o želodcu živali, ki žre žive ljudi, živi grob: viva videns vivo sepeliri viscera busto Lucr. živo telo v živem grobu; pren. grob = pogubišče, kraj, kjer se kaj pogubi, ali poguba, t.j. oseba, ki kaj pogubi, pogubitelj: cui templum illud (Castoris) fuit... bustum legum omnium ac religionum Ci., quotiens... civilia (= civium) busta Philippos... canerem Pr., tu (Piso), bustum rei publicae Ci., bustum miserabile nati O. (o Tereju, ki je zaužil lastnega sina).

butelj samostalnik
izraža negativen odnos (neumnež) ▸ tökkelütött, balga, ütődött
Samo pravi butelj bi si registriral avto, ki ni tehnično brezhiben, mar ne? ▸ Csak egy igazi tökkelütött vinné vizsgára a műszakilag nem kifogástalan autóját, ugye?
Kriv sem le toliko, da sem bil takšen butelj, da sem te stvari poslušal. ▸ Csak annyiban vagyok hibás, hogy balgaságomban végighallgattam ezeket a dolgokat.
"Poglej ga, še en butelj, ki ne ve, po kateri strani se mora peljati." ▸ Nézd, még egy ütődött, aki nem tudja, melyik oldalon kell vezetnie.
Sopomenke: bedak, idiot

butic|a ženski spol (-e …) die Rübe, die Birne, der Schädel; der Gehirnkasten, Verstandkasten
soldaška butica der [Komißkopf] Komisskopf
dobiti jo po butici eins über den Schädel bekommen, eins auf die Rübe kriegen

bútniti (-em) perf.

1. frangersi, battere contro

2. pren. piombare, sparire

3. prorompere; fuoriuscire, sprigionarsi

4. tr. scagliare

5. tr. pog. spingere, urtare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. nič ne pomisli, kar butne non pensa niente, sbotta!
butniti v smeh scoppiare a ridere
butniti po tleh cadere lungo disteso
butniti po vratih picchiare, battere alla porta

buttuti, interj. pri Pl. po Char.

buxeus 3 (buxus)

1. zeleničen, iz zelenik(ovin)e: frutices, formae Col., mola, anuli Petr.

2. po barvi zelenik(ovin)i podoben, zelenične barve, bledo rumen, rumenkast: rostra (anatum) Varr. ap. Non. (dobi se tudi buxeirostris), dentes Mart., color Plin., luror, pallor Ap.

buy^*1 [bai] prehodni glagol
kupiti; podkupiti
figurativno drago plačati

to buy over s.o.'s head (po)nuditi višjo ceno
to buy a pig in a poke kupiti mačka v vreči
pogovorno to buy a white horse razmetavati denar
I will not buy that s tem se ne strinjam; tega ne dovolim
to buy and sell trgovati

Būzygēs (Būzugēs) -ae, m (Βουζύγης „vprežnik volov“) Buzig, priimek atiškega heroja Triptolema (po drugih Epimenida), ki je iznašel plug in oranje: Varr., Plin. idr.