Franja

navézan attached (na to); tied (to)

biti navézan na koga to be attached to someone; (alpinist) roped, on the rope
biti sam nase navézan to be thrown back on oneself (ali on one's own resources); to be dependent on oneself
zelo je navézana nanj she is much attached (ali devoted) to him, she is very fond of him

navézan (-a -o) adj. legato; attaccato, affezionato:
navezan na družino attaccato alla famiglia

navezanost [é] ženski spol (-i …) die Anhänglichkeit; die Gebundenheit, Verbundenheit
navezanost na mater/očeta die Mutterbindung/Vaterbindung

navézanost (-i) f legame; attaccamento, affezione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
navezanost na kraj topofilia
bolezenska navezanost na mater (pri odrasli osebi) mammismo

nave|zati [é] (-žem) knüpfen (an), binden an, aufbinden; v navezo: anseilen (se sich); tehnika schließen an, anschließen an
navezati na misel, tradicijo: anknüpfen (an)
navezati stike Kontakte aufnehmen/anknüpfen (mit), in Verbindung treten (mit)
diplomatske odnose: aufnehmen

navézati to tie (na to), to fasten (to)

navézati stike z to establish contact with; to come into touch with
navézati ponovne stike to renew contacts
navezal sem z njim pismene stike I entered into correspondence with him
navézati se to attach oneself
navézati se na vrv šport to rope up

navézati (-véžem) | navezováti (-újem) perf., imperf.

1. legare, attaccare:
navezati tovor na osla legare la soma sull'asino

2. (nasloniti, naslanjati) appoggiare a, ricollegare a

3. publ. allacciare, annodare:
navezati prijateljstvo annodare rapporti di amicizia
navezati diplomatske stike allacciare relazioni diplomatiche

navézati atar; ligar (na a) ; (čoln) amarrar ; (psa) encadenar, atar

navezati stike s kom establecer relaciones con alg
navezati se (aer) atarse
navezati se (šp) ponerse en cordada
navezati se na koga trabar estrecha amistad con alg
navezati pogovor trabar conversación

navez|ovati (-ujem) navezati knüpfen (an) (tudi figurativno); tehnika anschließen an, schließen an; (sklicevati se na) sich beziehen (auf), Bezug nehmen auf

navigácija pomorstvo, aeronavtika navigation

navigacijska kabina (na ladji) charthouse

navijalka samostalnik
ponavadi v množini (pripomoček za lase) ▸ hajcsavaró

navíjati (-am) | navíti (-víjem) imperf., perf.

1. avvolgere; attorcigliare; arricciare:
navijati vrv avvolgere la fune
navijati na klobčič aggomitolare
navijati brke, lase arricciare i baffi, i capelli

2. caricare (orologio)

3. pog. mettere (un apparecchio, una radio e sim.) al massimo volume

4.
navijati cene gonfiare i prezzi

5. (siliti, pregovoriti, pregovarjati) persuadere, sforzare

6. šport. fare il tifo, tifare

7. žarg. (potegovati se za) propendere per
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naviti komu ušesa tirare a uno le orecchie
navijati (varati, goljufati)
koga ingannare, truffare; pog. fregare

navodil|o¹ srednji spol (-a …)

1. (direktiva) die Weisung, die Anweisung, die Instruktion; režijsko: Regieanweisung; službeno: Dienstanweisung
pisna navodila množina das Merkblatt
dajanje navodil die Anweisung, die Instruktion
dajati navodila komu (jemanden) anweisen, anleiten
ki ima pravico dajati navodila weisungsberechtigt
ki je vezan na navodila weisungsgebunden
pravica, dajati navodila die Weisungsbefugnis
v skladu z navodili weisungsgemäß, instruktionsgemäß
imeti navodilo, da … angewiesen sein zu

2. zdravnika: die Verordnung
po zdravniškem navodilu auf ärztliche Veordnung

navodílo (-a) n istruzione; avvertenza; direttiva; farm. letteratura; rel. (v brevirju, misalu) rubrica:
navodila za uporabo istruzione per l'uso
pazljivo preberite navodila na steklenički leggere attentamente le avvertenze sul flacone

navozíti to cart (ali to bring, to convey) to a certain place

navozíti gnoj na njivo to cart manure to the field

navréti

ljudstvo je navrelo na ulice people thronged the streets

nazaj¹ (na zadnjo stran) nach hinten; rückwärts, rückwärts-, nach rückwärts; zurück, zurück-; Rück-; (ritensko) rücklings; (drseti zurückrutschen, zurückgleiten, iti nach hinten gehen, (ritensko) rücklings gehen, nagniti zurückbeugen, zurückneigen, nagniti se sich zurücklegen, obrniti nach hinten drehen, rückwärts laufen lassen, obrnjen [rückwärtsgewandt] rückwärts gewandt, premakniti zurückbewegen, vozilo zurücksetzen)
vožnja nazaj (ritensko) die Rückwärtsfahrt
pomikati se nazaj tehnika im Rücklauf sein
| ➞ → vzvraten

nazaj²

1. (na prejšnje mesto) zurück, zurück- (biti [zurücksein] zurück sein, dati zurücktun, zurückstellen, gnati zurücktreiben, hoteti zurückwollen, iti zurückgehen, leteti zurückfliegen, moči zurückkönnen, morati zurückmüssen, zurücksollen, najti zurückfinden, nesti zurücktragen, obesiti zurückhängen, obrniti zurückdrehen, zurückwenden, odbiti zurückwerfen, pasti zurücksinken, zurückfallen, peljati zurückfahren, zurückführen, poklicati zurückrufen, zurückpfeifen, položiti zurücklegen, poriniti zurückschieben, poslati zurückschicken, potegniti zurückreißen, (umakniti) zurücknehmen, postaviti zurückstellen, zurücksetzen, potisniti zurückdrängen, zurückdrücken, zurückstoßen, prestaviti zurückverlegen, zurückversetzen, pripeljati zurückholen, zurückbringen, priti zurückkommen, pustiti zurücklassen, romati zurückwandern, skočiti zurückschnellen, zurückspringen, speljati zurückleiten, spraviti zurückbefördern, zurückschaffen, pospremiti zurückbegleiten, steči zurücklaufen, zurückrennen, stopiti zurücktreten, teči zurückströmen, zurückfließen, zurücklaufen, transportirati zurückbefördern, vreči zurückschleudern, zurückwerfen, zvaliti zurückwälzen); Rück- (pot der Rückweg, polet der Rückflug, tehnika pot der Rücklauf)
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf der Hin- und Rückfahrt, auf dem Hin- und Rückweg
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr aus und ein wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein

2. (v preteklost) zurück, Rück-
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
pogled nazaj die Rückschau, der Rückblick
če se ozremo nazaj im Rückblick
pravo učinkovati za nazaj rückwirken
z veljavnostjo za nazaj rückwirkend
za nazaj im Nachhinein
figurativno ni poti nazaj es gibt kein Zurück

3. (vrnjeno) zurück- (brcniti zurücktreten, dati zurückgeben, zurückreichen, dobiti zurückerhalten, zurückerlangen, zurückgewinnen, zurückkriegen, zurückbekommen, drobiž herausbekommen, hoteti zurückwollen, mahniti zurückhauen, nakazati zurücküberweisen, poklicati zurückrufen, poslati zurückschicken, zurückverweisen, zurückleiten, prodati zurückverkaufen, streljati zurückschießen, udariti zurückschlagen, vzeti zurücknehmen, zahtevati wiederfordern, zurückverlangen, zurückfordern, želeti si sich zurückwünschen, sich zurücksehnen)
nazaj k naravi! zurück zur Natur!

4. (ponovno) wieder, wieder- (dati wiedergeben, dobiti wiederbekommen, wiedererhalten, wiedergewinnen, kupiti wiederkaufen, zurückkaufen, wiedererstehen, poslati wiederschicken)
biti nazaj s poti: zurück sein
predvidoma bo nazaj ob wir erwarten ihn/sie zurück/wieder um

5. (prej) heute vor (dva meseca/sedem let nazaj heute vor zwei Monaten/sieben Jahren)

nè

A) adv.

I.

1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore

4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

II. elipt.

1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

III.

1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

IV. (v vezniški rabi)

1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...

V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire

nebésa (raj) heaven, paradise

deveta nebésa (figurativno) the Heaven of heavens
kakor v nebésih, tako na zemlji on earth as it is in heaven
(pri omenjanju pokojnega) Bog mu daj sveta nebés! may God rest his soul!
priti v nebésa to join the angels
v sedmih nebésih in the seventh heaven
sveta nebés! good heavens!, by heaven!
hvaliti koga do nebés to praise someone to the skies