Franja

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

trūdō -ere, trūsī, trūsum (indoev. baza *tr(H)-eu̯-d- tlačiti, stiskati iz kor. *ter(H)- treti, zatirati; prim. sl. trud, truditi se, truden, got. usþriutan povzročati težave, þrjóta utruditi (se), þrot pomanjkanje, þrēat moč, pritisk, stvnem. driozan nadlegovati, nem. verdrie§en)

1. suniti (suvati), pahniti (pehati), (po)riniti, poriniti (porivati) (proč, od), potisniti (potiskati) (proč, od), odriniti (odrivati), (od)suniti, (po)gnati, goniti, (po)tirati: Lucr., Mart., Amm., Cl. idr., et trahi et trudi Pl., hostes T., cohortes trudebantur in paludem T., apros in plagas H., glaciem cum flumina trudunt V., trudentes (odrivajoč) pectore montes V.

2. occ.
a) (o rastl.) pognati (poganjati), spustiti (spuščati): pampinus trudit gemmas V., se trudunt gemmae V., truditur e sicco radix ligno V.
b) povzročiti, da kaj (npr. voda, para) raste (narašča, se dviga, se krepi), dvigniti (dvigati, dvigovati): quas mihi tenebras trudis? Pl. kaj mi hočeš natvesti?; med. = rasti, naraščati: fecundus aquae truditur latex Cl.

3. metaf. suniti (suvati), potisniti (potiskati), (od)gnati, pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi: fallacia alia aliam trudit Ter. pride ena za drugo, truditur dies die H., vita truditur Sen. ph., sic vita truditur Petr. tako se prebijamo skozi življenje, in arma trudi T., in quae (sc. comitia) omnibus invitis trudit noster Magnus Auli filium Ci. poriva naprej.

trufolarsi v. rifl. (pres. mi trufolo) bresti, čofotati, valjati se:
trufolarsi nel fango valjati se v blatu

truly [trú:li]
adv resnično, v resnici, zares; odkrito (rečeno), iskreno, vdano, zvesto; naravno; točno, pravilno

I am truly sorry zares mi je žal
yours truly (na koncu pisma) vaš vdani, z odličnim spoštovanjem
yours truly šaljivo moja malenkost
as it has been truly stated kot je bilo pravilno ugotovljeno

trust¹ [trʌst] samostalnik
zaupanje (in v)
trdno upanje; zaupna oseba; kredit; depó, depozit; varstvo, skrbništvo, kuratorstvo; odgovornost, dolžnost skrbnika, kuratorja; obveznost, dolžnost; varovanec; dobrodelna ustanova, fundacija
ekonomija trust, kartel, koncern

in trust v shrambi, deponiran
on trust na kredit; na pošteno besedo
trust money pupilarni denar
breach of trust zloraba zaupanja, verolomstvo
the steel trust jeklarski trust
he is our sole trust on je naše edino upanje
to be in a position of trust biti na zaupnem (odgovornem) položaju
to commit to s.o.'s trust zaupati komu v varstvo
to give trust odobriti kredit, dati na kredit
to hold in trust for hraniti, upravljati za (koga)
to leave s.th. in trust with s.o. zaupati komu kaj, dati v varstvo
to place (to put) one's trust in zaupati (komu), zanesti se na (koga)
there is no trust to be placed in him nanj se ni moč zanesti
to put (to repose) trust in zaupati (se) komu
to take on trust vzeti na kredit
you must take what I say on trust morate mi to verjeti na besedo
to watch over one's trust paziti na osebo ali stvar, ki nam je zaupana

try² [trái] prehodni glagol
poskusiti, lotiti se, začeti; preizkusiti, raziskati; pokusiti (jed); ugotoviti (kaj) s poskusom, eksperimentirati z
pravno (sodno) preiskovati (primer), zasliševati, izpraševati pred sodiščem; soditi, voditi sodni postopek, postaviti pred sodišče (for zaradi)
odločiti, rešiti (spor, vprašanje); (po)skušati (kaj izvesti, doseči) (večinoma try up)
(pre)čistiti, rafinirati (kovine, olje itd.), rektificirati (špirit), stopiti (mast, loj itd.); prenapenjati, utrujati (oči), mučiti, preveč zahtevati od, staviti na hudo preizkušnjo (večinoma try up)
tesati, strugati, stružiti, rezljati
neprehodni glagol
poskusiti, napraviti poskus; truditi se (for za)
prizadevati si, mučiti se (at z)

a tried friend zvest, zanesljiv prijatelj
go and try! poskusi!
try again! poskusi še enkrat!
try and repeat! pogovorno poskusi ponoviti!
he is a tried hand at it on je izkušen v tem
I'll try my best (ali my hardest) skušal bom napraviti vse, kar bo v moji moči
to try one's hand at preizkusiti svojo spretnost v, poskusiti sev
to try a criminal for murder soditi zločincu zaradi umora
to be tried for one's life biti sojen (biti pred sodiščem) zaradi zločina, ki se lahko kaznuje s smrtjo
to try a new remedy preiskusiti novo zdravilo
to try it on s.o. sleng skušati koga prelisičiti
to try it on the dog figurativno koga uporabiti za poskusnega kunca; igrati gledališko igro za poskušnjo najprej na deželi
to try the door skušati odpreti vrata
I was afraid he was going to try s.th. wild bal sem se, da bo napravil kako neumnost
you are trying my patience na hudo preskušnjo stavljaš mojo potrpežljivost
the poor light tries my eyes slaba luč mi utruja oči
to try one's luck with s.o. poskusiti svojo srečo pri kom
the widow was sorely tried vdova je mnogo prestala
he tried hard for a job zelo si je prizadeval, da bi dobil (kako) delo (službo)
I tried for a scholarship potegoval sem se za štipendijo
try the ice before you skate figurativno premisli, preden kaj storiš!

tuck³ [tʌk]

1. samostalnik
guba; zagib, zavihek, prišiv, podšiv, rob
ameriško, pogovorno energija, polet, življenje
množina, sleng poslastice, slaščice

tuck-in, tuck-out sleng obilen jedilni obrok, gostija, "požrtija"
we had a good tuck-in dobro smo se najedli vsega dobrega
it took the tuck all out of me to mi je vzelo vso energijo

2. prehodni glagol
nagubati, spodviti, zavihati, zviti, obrobiti, zarobiti
pogovorno (s)tlačiti, zbasati, (po)riniti, vtakniti, zariti (into v)
zviti, prekrižati (noge)
neprehodni glagol
gubati, nabrati se, skrčiti se, uskočiti se (tkanina)

to tuck a dress into a bag stlačiti obleko v torbo
to tuck one's tail (between one's legs) stisniti rep med noge

túći túčēm, oni túkū, túci, túcijāh -āše in túčāh -āše, túkoh tûče túkosmo, tûkao túkla, túčen -a
I.
1. tolči: tući so, kavu, kafu u havanu, koga pesnicom po ledima; grad je pola sata tukao polja i vinograde; kiša je tukla po prozorima; more tuče talasima o obalu
2. biti: sat tuče podne; konj tuče zadnjim nogama
3. tolči, premagati: tući neprijatelja
4. premagovati, biti močnejši: kraljica tuče u svim pravcima (šah)
5. tolči, udarjati: tući na vrata, na prozor
6. klati, ubijati: tući svinje, ribu
7. tolči, streljati: naš mitraljezac tukao je pravo u neprijateljski rov
8. tolči, treti: tući orahe
9. skopiti, kastrirati: tući ždrijepca, bika
10. žuljiti, tiščati: tvrde cipele tukle su mi noge ne manje od kamenja
11. udarjati: cigani tuku u cimbale; njena ruka tuče po klaviru
12. biti plat zvona: zvono na požar tuče
13. tolci, utripati, biti: sam čuje kako mu tuče srce
14. tolči: tući lan, kudjelju
15. tući žicu po ovinkih skušati kaj dobiti, izmoledovati; tući koga kao vola u kupusu neusmiljeno pretepati koga; tući rekord; tuče mi srce za kim srce mi bije za kom, hrepenim po kom
II. tući se
1. tolči se: oni se tuku pesnicama
2. biti se: tući s neprijateljem u dvoboju
3. bojevati se, biti se: tući se na život i smrt; tući se iz pušaka streljati se; tući se uskršnjim jajima trkati se s pirhi; tući se po svijetu, po svetu potikati se po svetu

túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too

túdi también; además

jaz tudi ne yo tampoco
ne samo ... temveč tudi no sólo... sino también
rekel mi je tudi también me dijo, me dijo además
tudi če je še tako bogat ... por muy rico que sea...

tuffare

A) v. tr. (pres. tuffo) potopiti, potapljati; pomočiti:
tuffare la penna nell'inchiostro pomočiti pero v črnilo

B) ➞ tuffarsi v. rifl. (pres. mi tuffo)

1. skočiti, skakati; vreči, metati se (v vodo)

2. ekst. vreči, metati se

3. aero pikirati

4. pren. potoniti; pogrezniti, pogrezati se; zaiti, zahajati (sonce)

5. pognati se:
tuffarsi nella mischia pognati se v metež

6. pren. zatopiti se v; vdajati se čemu

tuffo m

1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

2. šport skok v vodo

3. ekst. padec; strmoglavljenje:
venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

4. pren. skok, zalet:
a tuffo v zaletu, požrešno:
buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

5. pren. močno bitje (srca):
per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo

tuj² (-a, -e) (nedomač) unvertraut, nicht vertraut; fremd
biti tuj komu misel, način ravnanja ipd.: [fernliegen] fern liegen
nič človeškega mi ni tuje nichts Menschliches ist mir fremd
počutiti se tujega otrok: fremdeln

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túlac túlca m, mn. túlci tûlācā
1. tul, tulec: tulac pun strelica
2. tulec, ovojnica
3. cilinder (klobuk)
4. oglavje: tulac je dio šešira u koji ulazi glava
5. past: uhvaćen je kao zvijer u tulac; kad lovi kunu bjelicu, djeda nosi sa sobom bar po jedan tulac, izdubljeni komad stabla
6. došlo mi je na tulac prav mi je prišlo

tulō -ere, tulī in tetulī (prim. tollō)

1. nesti, prinesti: si id scissem, numquam huc tetulissem pedem Ter. bi ne bil stopil, in hasce aedes nemo pedem tetulit, semel ut emigravimus Pl., ausculum (osculum) tetuli tibi Pl.

2. pren.
a) prinesti (prinašati): tulat opem Acc. fr. pomagaj, naj pomaga, auxilium tetulisti mihi Acc. fr. pomagal si mi.
b) nositi, prenesti (prenašati): quas aerumnas tetulisti Enn., aerumnam pariter tetulisti mecum Caecil. fr.

tumefare^*

A) v. tr. (pres. tumefaccio) med. povzročiti, povzročati oteklino

B) ➞ tumefarsi v. rifl. (pres. mi tumefaccio) med. oteči, otekati; nabrekniti, nabrekati

tun (tat, getan) delati, (machen) narediti, storiti; (treiben) početi; etwas irgendwohin dati, deti; beiseite usw.: spraviti; es tun zadoščati (das tut es auch tudi to bo šlo/dovolj) ; es tut gut dobro de(ne); das tut nichts nič ne de; es tut sich etwas nekaj se dogaja; es tun (koitieren) onegaviti se; zu tun haben imeti delo, biti zaposlen; viel/wenig zu tun haben imeti veliko/malo dela; zu tun haben mit imeti opravka/opraviti z; nichts zu tun haben mit ne imeti nobenega opravka z; es mit dem Herzen usw. zu tun haben imeti težave s srcem itd.; es zu tun bekommen mit priti v težave z; es mit der Angst zu tun bekommen ustrašiti se; getan sein mit biti opravljeno z; freundlich tun delati se prijaznega; leid tun smiliti se (komu), biti žal (es tut mir leid žal mi je) ; sich ein Leid tun narediti samomor; unrecht tun narediti krivico; vornehm tun delati se finega; weh tun boleti koga (es tut mir weh boli me) ; Abbruch tun škodovati; etwas Böses tun narediti kaj hudega; einen Sprung tun skočiti, poskočiti;
als: tun als ob delati se (kot da bi);
an: viel tun an jemandem veliko storiti za (koga); gut daran tun narediti prav;
für: tun für storiti za;
um: es ist zu tun um gre mi za, skrbi me za;
unter: es unter etwas tun iti pod, spustiti se pod; darunter tue ich es nicht to je najmanj, pod to ne grem;
zu: das tut nichts zur Sache to ne igra vloge

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.