Franja

luēs -is, f (luō2; prim. gr. λύα sprostitev, raztopitev)

1. razširjajoča se nečista tekočina, poseb. skopnel sneg: Petr.

2. oskrumba, oskrunitev, nalezljiva (kužna) bolezen, kuga, pomor: Sen. tr., Stat., Iust. idr., corrupto caelo venit arboribus lues V., dira lues quondam Latias vitiaverat auras O., acerba l. Sil. Klas. le

3. metaf.
a) kuga kot psovka za kvarnega človeka = kvarljivec, kvarljivka: ut eos ludos haec lues impura polluerit Ci., saeva Thebarum l. Sen. tr. (o Sfingi), abolere propere pessimam ferro luem equidem parabam Sen. tr. (o Medeji), illa horrida l., dira illa l. Sil. (o Hanibalu), l. morum Plin.
b) sploh zlo, nesreča, nezgoda, poguba, pogibel, uničenje, propad, propast, usodni udarec: belli immensa l. T. vojna nevihta, vojna vihra, asperrima in Sardianos l. T. (o potresu), vix muris toleranda l. ali ut totis inimica lues cum turbine castris Sil. (o ognju). — Soobl. v nom. sg. luis: Prud.

lui [lɥi] pronom mu, ji; on, njega

-même on sam
il ne le fera jamais à lui tout seul sam, brez pomoči, on tega ne bo nikoli naredil

lui pron. on; njega:
il di lui, i di lui, la di lui, le di lui pisarn. njegov, njegovi, njegova, njegove

lúknja (-e) f

1. buca, buco:
zakrpati luknjo v nogavici rattoppare il buco della calza
ključavnična luknja buco della serratura
luknje od moljev intarmatura

2. pren. (vrzel) lacuna, vuoto:
v njegovem znanju je dosti lukenj le sue conoscenze sono piene di lacune, sono lacunose

3. (bivališče živali) buco, tana:
mišja luknja buco di topo, topaia

4. pren. (slabo stanovanje) buca, stamberga

5. pren. (zapor, ječa) gattabuia, galera:
spraviti, vtakniti v luknjo ficcare in gattabuia

6. pren. (samoten kraj) casa del diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti luknjo v žepu essere al verde
poiskati, najti luknjo v zakonih cercare, trovare una lacuna nelle leggi
narediti luknjo v zrak fallire, fare cilecca, fare padella
zamašiti nekaj lukenj tappare alcuni buchi
pregledati, pretakniti vsako (mišjo) luknjo guardare, frugare per ogni dove
gozd. sečnja na luknje disboscamento a radure

lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

à la lumière pri svetlobi, v luči
à l'abri de la lumière v temi
lumière artificielle umetna luč
lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
lumière à incandescence žarna luč
lumière du jour dnevna svetloba (lu)
lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
lumière zodiacale severni sij
faisceau masculin de lumière snop svelobe
jeu masculin de lumières igra barv
ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
voir la lumière zagledati luč sveta

lúna lune ženski spol

mlada luna jeune lune
polna luna pleine lune
luna raste (pojema) la lune croît (décroît)
rastoča (pojemajoča) luna lune croissante (décroissante)
pristanek na luni alunissage moški spol, atterrissage moški spol sur la lune
raketa na luno fusée ženski spol lunaire
lajati v luno aboyer à la lune
luna ga trka il a le cerveau (ali l'esprit) dérangé
živeti na luni (figurativno) vivre (ali etre) dans la lune

lúna (-e) f

1. astr. luna, Luna:
luna sije, vzide, zaide la luna splende, sorge, tramonta
žarki lune i raggi della luna
polet na luno volo sulla luna
mlada luna luna nuova
polna luna luna piena

2. (mesečina) luna:
luna ga nosi è sonnambulo
pren. ali te luna trka, živiš na luni? ma che vivi nel mondo della luna?
pren. lajati v luno abbiare alla luna
pren. pog. mi tudi nismo z lune padli mica siamo scemi
astr. Jupitrove lune le lune di Giove

lúna luna f

rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
pristanek na luni alunizaje m
raketa na luno cohete m lunar
luna sije hace luna
pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
polna luna luna llena; plenilunio m
luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
živeti na luni (fig) vivir en la luna

lundi [lœ̃di] masculin ponedeljek

Lundi gras pustni ponedeljek
faire le lundi, fêter saint Lundi (populaire) praznovati ponedeljek, ne iti na delo v ponedeljek

lunette [lünɛt] féminin (= lunette d'approche) daljnogled; okroglo strešno okence; odprtina v straniščnem sedežu; (= lunette astronomique) teleskop

lunettes pluriel, paire féminin de lunettes očala, naočniki; plašnice (za konja)
lunettes d'automobiliste, contre la neige, protectrices, solaires (ali: de soleil) šoferska, protisnežna, zaščitna, sončna očala
châsse féminin de lunettes okvir za očala
étui masculin à lunettes etui, tulec za očala
serpent masculin à lunettes naočarka (kača)
il a mis ses lunettes de travers (figuré) on je na nepravi poti, se moti
regarder par le gros bout de la lunette (figuré) pomanjševati, podcenjevati
se servir de la bonne lunette (figuré) spoznati se (na)
mettez, chaussez mieux vos lunettes! pazite malo bolje! poglejte bolje!

lunga f
alla lunga sčasoma
di gran lunga zelo
andare per le lunghe na dolgo vleči

lungo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan

2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši

3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen

4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati

5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava

6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

B) avv. daleč, predaleč

C) prep.

1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke

2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih

Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez

luō¹ -ere (z izpahnjenim a iz lavō -are; gr. λούω = lavō -āre in -ere) umivati, oblivati: Graecia … Ionio luitur … profundo (po drugih lavitur) Sil., amnis Ana … gurgite moenia pulcra luit (po drugih lavat) Prud.; metaf. očistiti (očiščevati): Celaeneus insontes errore luit Val. Fl. Sicer le v sestavljenkah, npr. ab-luo, al-luō, dī-luō, ē-luō idr.

luō² -ere, luī, luitūrus (iz *luu̯ō ali *lui̯ō, indoev. kor. *lēu-, *ləu-, *lu- rezati, odrez(ov)ati, (raz)rešiti; prim. skr. lunáti, lunóti reže, odrezuje, lavitram srp, gr. λύω (raz)rešujem, λύα razpust(itev), ločitev, λύσις (raz)rešitev, λύτρον odkupnina, lat. luēs, re-luere, solvere [iz *se-luere], got. lun odkupnina (acc. sg.), got. lausjan = stvnem. lōsen, lōsōn = nem. lösen, got. fra-liusan = stvnem. far-liosan = nem. ver-lieren, got. fra-lusts = stvnem. for-lust = nem. Ver-lust, got. laus = stvnem. lōs = nem. los)

1. plač(ev)ati kaj s čim (z glavo, življenjem), pokoriti se za kaj, plántati za kaj: l. stuprum morte Ci., si in me aliquid offendistis, cur non id meo capite potius luitur quam Milonis? Ci., sanguis istius supplicio luendus Ci., l. sponsionem L., temeritatem morte ali aliā temeritate L., cladem piaculo L., proelia tristia damnis L., qui (sc. obsides) capite luerent, si pacto non staretur L., ne sanguine liberorum suorum culpa defectionis lueretur L., l. peccata L., V., l. delicta maiorum H., culpam maiorum posteri luēre Cu., nec facta luisses impia funeribus O., huc caede luatur, quidquid Romani meruerunt pendere mores Lucan., petulantiam patroni litigator luit Q., nosterque luat cur foedera sanguis? Sil.

2. s pokoro ali kaznijo kaj odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: pericula publica L., ut … raptā luat responsa pharetrā Val. Fl. da bi razveljavil (po nekaterih izdajah ludat).

3. (po)plačati, (iz)plačati, poravna(va)ti, (iz)brisati: noxam pecuniā l. L., aes alienum l. Cu., debitum l. Cod. Th.; od tod tudi odkupiti kako stvar s poravnavo dolga, ki se je drži: pignus ali praedium a creditore ali fundum a testatore obligatum Icti.

4. globo, denarno kazen plačati za kaj: cautumque est XII tabulis, ut, qui iniuriā cecidisset alienas (sc. arbores), lueret in singulas aeris XXV Plin.; od tod poenam (poenas) luere, pravzaprav plačati kazen (ποινή), potem = kazen (pre)trpeti, pokoro delati, pokoriti se za kaj: illi … impii … etiam ad inferos poenas parricidii luent Ci., poenam pro caede l. O., Latiaris, ut rettuli, praecipuus olim circumveniendi Titii Sabini et tunc luendae poenae primus fuit T., constet licet, Domitianum cupiditatis ac saevitiae poenas luisse Suet., poenas temere inlati belli genti innoxiae luit Iust.; tako tudi: l. supplicia Iust. ali supplicium Cod. Th., l. supplicia crucibus Iust. smrt na križu (pre)trpeti, na križu umreti, augurium malis l. Plin. utrpeti nesrečo, ki jo je naznanil avgurij.

Opomba: Pt. fut. luitūrus le: Cl. in Cod. Th.

luōgo m (pl. -ghi)

1. kraj, mesto; prostor:
far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
in luogo di namesto

2. področje, dežela; kraj, mesto:
i luoghi santi sveta dežela, Palestina
luogo deputato pren. najprimernejše mesto
sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti

3. zgradba, del zgradbe:
luogo di culto cerkev
luogo di pena kaznilnica
luogo di decenza stranišče
luogo pubblico javno mesto, javna zgradba

4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
fuori luogo neprimeren
aver luogo goditi se

5. mesto (v nekem zaporedju):
in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
in primo luogo predvsem

6. odlomek (knjige, spisa):
luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše

lupātus 3 (lupus) z železnimi (volčjim zobovom podobnimi) ostmi opremljen, le v zvezi lupata frena H. ali subst. lupātī -ōrum, m (sc. freni) in lupāta -ōrum, n (sc. frena) volčje žvale, volčja brzda: duris parere lupatis V., aurea lupata Mart.

lusinga f

1. laskanje, dobrikanje

2. prazen up, puhel užitek:
le lusinghe della vita plehki življenjski užitki

lūsōrius 3 (lūsor)

1. igralen: pila Sen. ph., Plin., alveus Plin., mensa Aug.; metaf.: naves l. Amm. igrajoče, tj. sem in tja ploveče ladje = križarke; subst. lūsōriae -ārum, f (sc. naves) zabaviščne hitre jadrnice: Sen. ph. ali pa križarke: Vop., Cod. Th.

2. gledališki; subst. lūsōrium -iī, n amfiteatrsko prizorišče: Lamp.

3. metaf.
a) kratkočasen, zabaven: spectaculum, arma, fulmina, triremes Sen. ph., quaestio Plin.
b) kar se godi le za šalo ali smeh, od tod ničev, prazen, neuspešen, brezuspešen, neveljaven: nomen Sen. ph., imperium praetoris, minae Dig. — Adv. lūsōriē igraje, navidezno: l. agere Ulp. (Dig.) skrivaj biti dogovorjen z nasprotnikom.

lustrare v. tr. (pres. lustro) loščiti:
lustrare le scarpe a qcn. pren. komu se laskati, prilizovati

lutte [lüt] féminin borba, boj; rvanje, rokoborba

lutte gréco-romaine rokoborba
lutte électorale volilna borba
lutte des classes razredni boj
lutte contre le cancer borba proti raku
lutte contre la vermine pobijanje mrčesa
lutte pour l'existence, pour la vie borba za obstanek, za življenje
lutte à la corde (sport) vlečenje vrvi
de bonne lutte v poštenem boju
de haute lutte s silo, avtoritativno, z močno voljo
luttes pluriel civiles državljanska vojna
abandonner la lutte opustiti boj, vdati se, biti premagan
entrer en lutte avec quelqu'un začeti s kom boj, spopasti se s kom