Franja

mávec plâtre moški spol , gypse moški spol

doprsni kip iz mavca buste en plâtre
dati mav mavec mettre dans le plâtre, plâtrer

mavzoléj mausolée moški spol

mavzolej iz marmorja mausolée en marbre

mayor večji; višji; starejši; prileten, v letih; polnoleten; glasba dur

el mayor največji; najstarejši
la mayor parte večina
por la mayor parte večinoma
dos años mayor dve leti starejši (que kot)
altar mayor glavni oltar
cocinero mayor glavni kuhar
mayor de edad polnoleten
edad mayor polnoletnost
estado mayor (voj) generalni štab
misa mayor velika maša
persona mayor starejša, odrasla oseba
por mayor na debelo, en gros
comerciante al por mayor trgovec na debelo, grosist
precio al por mayor en gros cena
echar por mayor pretiravati, širokoustiti se
estar en meses mayores biti v zadnjih mesecih nosečnosti
mis mayores moji predniki

mayoría ženski spol prednost; premoč; večina; izvrstnost; polnoletnost; politika večina glasov

en la mayoría de los casos večinoma
obtener mayoría de votos dobiti večino glasov

Meca ženski spol Meka

andar de Ceca en Meca tekati od Poncija do Pilata

mécanicien, ne [mekanisjɛ̃, ɛn] adjectif strojni; masculin mehanik, strojni ključavničar, mašinist, strojnik; strojevodja; féminin (strojna) šivilja

ingénieur masculin mécanicien strojni inženir
mécanicien en automobile avtomehanik
mécanicien (de bord) ladijski strojnik
mécanicien d'avion avionski mebanik
mécanicien-dentiste masculin zobotehnik
mécanicien de précision precizni mehanik

mécanique [-nik] adjectif mehaničen (tudi figuré); strojni; tehničen, avtomatičen; figuré delujoč nezavedno, nezaveden; féminin mehanika, gradnja strojev; figuré spletke, spletkarjenje; familier trik; populaire oné

en raison d'ennuis mécaniques zaradi tehničnih motenj
atelier masculin de (construction) mécanique mehanična delavnica
escalier masculin mécanique tekoče stopnice
mécanique de précision precizna mehanika

med (predlog) entre, parmi ; (časovno) pendant, durant

medtem entre-temps, dans l'intervalle, pendant ce temps(-là), sur ces entrefaites
medtem ko pendant que, tandis que, alors que
med nami entre nous
med nami rečeno soit dit entre nous
med štirimi očmi entre quatre yeux, en tête-à-tête, seul à seul

méd, -ú miel moški spol

cvetlični med miel (provenant de fleurs)
satovni med miel en rayons
trcan med miel coulé (ali d'extracteur)
barva medu couleur ženski spol de miel
sladkan z medom sucré avec du miel
namazati z medom tartiner avec du miel
sam med ga je (figurativno) il est tout miel (ali tout sucre tout miel)

méd, -í (kovine) laiton moški spol , cuivre moški spol jaune

cev (žica) iz médi tube moški spol (fil moški spol) en (ali de) laiton

médecin [mɛdsɛ̃] masculin zdravnik, doktor

médecin accoucheur (zdravnik) porodničar
médecin adjoint, assistant, auxiliaire zdravnik asistent, pomožni zdr.
médecin administratif okrožni zdr.
(figuré) médecin de l'âme, des âmes spovednik (duhovnik)
médecin du bord ladijski zdr.
médecin de caisse zdr. za člane bolniške blagajne
médecin de campagne podeželski zdr.
médecin des écoles, scolaire šolski zdr.
médecin en chef, médecin-chef glavni zdr.
médecin colonel vojaški zdravnik najvišjega čina
médecin consultant posvetovalni, pritegnjeni zdr.
médecin contractuel pogodbeni zdr.
médecin diplômé diplomirani zdr.
médecin habituel, de famille hišni, domači zdr.
médecin d'hôpital, des hôpitaux zdr. v bolnici
médecin légiste, des morts sodni zdr.
médecin lieutenant (militaire) višji zdr.
médecin marron mazaški zdr., mazač
médecin militaire, de la marine vojaški, mornariški zdr.
médecin naturiste zdravnik, ki zdravi z naravnimi zdravilnimi metodami
médecin praticien, général splošni zdr.
médecin traitant zdraveči zdravnik (ki zdravi bolnika)
médecin spécialiste zdr. specialist
de médecin zdravniški
certificat masculin de médecin zdravniško spričevalo
Chambre féminin des médecins zdravniška zbornica
libre choix masculin du médecin prosta izbira zdravnika
femme féminin médecin zdravnica
frais masculin pluriel de médecin zdravniški stroški
prescription féminin du médecin zdravniški, zdravnikov recept

médecine [mɛdsin] féminin zdravstvo, zdravniška veda, zdravniški poklic; zdravilstvo, medicina; vieilli zdravilo, zdravilno sredstvo

médecine de cheval ostro, hudo zdravilo
médecine clinique klinično zdravstvo
médecine générale splošna medicina
médecine infantile otroško zdravstvo
médecine légale sodna medicina
médecine naturiste zdravstvo, ki se poslužuje naravnih metod (zdravljenja)
médecine opératoire kirurgija
médecine vétérinaire veterina, živinozdravstvo
docteur, étudiant masculin en médecine doktor, študent medicine (medicinec)
Faculté féminin de médecine medicinska fakulteta
avaler la médecine (figuré) pogoltniti, požreti grenko pilulo
exercer la médecine opravljati zdravniški poklic
faire sa médecine študirati medicino
prendre médecine vzeti zdravilo

medicína médecine ženski spol ; (zdravilo) médicament moški spol , potion ženski spol

interna (klinična, splošna) medicina médecine interne (clinique, générale)
otroška a médecine infantile, pédiatrie ženski spol
sodna medicina médecine légale
medicina dela médecine du travail
doktor (študent) medicine docteur moški spol (étudiant moški spol) en médecine
študirati medicino étudier la médecine, familiarno faire sa médecine, faire des études de médecine

medicína medicina f ; ciencia f médica

interna (klinična, splošna) medicina medicina interna (clínica, general)
sodna medicina medicina legal (ali forense)
doktor medicine doctor m en medicina
študent medicine estudiante m de medicina; (zdravilo) medicamento m, remedio m
študirati medicino estudiar medicina

médico zdravniški

médico m zdravnik
ciencias médicas medicina, zdravilstvo
médico de cabecera telesni (domači) zdravnik
médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
médico de consulta posvetovalni (pritegnjeni) zdravnik
médico del distrito okrožni zdravnik
médico ginecólogo, médico de enfermedades de la mujer zdravnik za ženske bolezni, ginekolog
médico de estado mayor štabni zdravnik
médico forense sodni zdravnik
el médico del hogar hišni zdravnik (knjiga)
médico (en) jefe, primer médico primarij, višji zdravnik
médico militar vojaški zdravnik
médico sin visitas zdravnik brez klientele
mal médico doktor skaza, mazač
hacerse examinar (auscultar) por el médico dati se zdravniško pregledati

medida ženski spol mera, merilo, (iz)merjenje; takt; ukrep; premislek, preudarek

medida agraria, medida de superficie površinska mera
medida de capacidod votla mera
medida longitudinal dolžinska mera
medida métrica metrska mera
medida rigurosa medida coercitiva prisilen ukrep
traje a medida obleka po meri
a medida de po, ustrezno, v smislu
a medida del deseo po želji
a medida que v isti meri kot, medtem ko
en la medida de nuestras fuerzas po naših močeh
se ha colmado la medida mera je polna
adoptar una medida poseči po ukrepu
guardar la medida mero držati, brzdati se
ajustar las medidas a alg koga na pravo pot pripeljati; posvariti, poučiti
tomar sus medidas ukreniti, ukrepe napraviti

medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

medío de cambio menjalno sredstvo
medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
en medío de la noche opolnoči
se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
de medío arriba od pasu navzgor
en este medío v tem, medtem
en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
en medío del invierno v največji zimi
por medío v sredi
por medío de s pomočjo, s, z
día medío dia (Am) vsak drugi dan
meterse en medío posredovati v sporu
no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
no hay medío de hacerlo nemogoče je
quitar de en medío s poti spraviti
quitarse de en medío s poti iti
en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
medíos de fortuna premoženjske razmere

médiocre [-djɔkrə] adjectif, vieilli srednjevrsten, srednje vrednosti, povprečen, skromen; péjoratif slab, podpovprečen, manjvreden; reven; masculin povprečnež; povprečnost

un médiocre roman slab roman
devoir masculin médiocre komaj (še) zadostna naloga
élève masculin médiocre en anglais v angleščini slab učenec
salaire masculin médiocre slaba, majhna plača
c'est au-dessous du médiocre to je slabo
avoir une note médiocre imeti nizko, slabo oceno (red)
avoir une taille médiocre biti majhne postave

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

médusé, e [-düze] adjectif okamnel, onemel; osupel (od presenečenja)

en rester médusé okamneti, osupniti