Franja

pilót² aeronavtika pilot

drugi pilót copilot, second pilot
avtomatski pilót automatic pilot, pogovorno George
obalni pilót coastal (ali inshore) pilot
riba pilót pilot fish
brez pilóta pilotless
pilót za poskusne polete test pilot
napredovati v pilóta aeronavtika to get one's wings

pilotov pridevnik
1. (o zračnem pilotu) ▸ pilótaDigitalna potniška letala strmoglavljajo tudi brez pilotove krivde. ▸ A digitális utasszállítók pilótahiba nélkül is lezuhannak.

2. (o pomorskem strokovnjaku) ▸ révkalauz
Veliko ton počasi, a vztrajno drsi proti pomolu in od pilotovih ukazov je odvisno, da se ne bodo dotaknile pomola. ▸ Sok-sok tonna lassan, de megállíthatatlanul halad a móló felé, a révkalauz parancsaitól függ, hogy meg sem érinti a mólót.

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

piōggia f (pl. -ge) dež (tudi ekst.)
fare la pioggia e il bel tempo pren. vedriti in oblačiti
a pioggia vse poprek, brez razlike:
misure che colpiscono a pioggia tutti ukrepi, ki prizadevajo vse poprek

piquer [pike] verbe transitif zbosti, zbadati, pikati, pičiti; prebosti, preluknjati; ugrizniti; rezati; figuré dražiti; ujeziti, užaliti; vzpodbosti, spodžgati; populaire z nožem, bodalom zabosti; musique igrati staccato; naperiti, preslaniniti (meso); prešiti; pikirati, technique odstraniti kotlovec; (kamen) surovo obsekati, oklesati; sešiti (knjigo); chimie nagristi; populaire prijeti, aretirati; populaire ukrasti; verbe intransitif, aéronautique pikirati, strmoglavo se spustiti; ščemeti (od dima)

se piquer zbosti se; figuré domišljati si (de na); lastiti si, zahtevati; biti jezen, čutiti se užaljenega; (vino) cikati, kisati se; postati lisast, črviv
faire piquer un enfant contre la diphtérie dati otroku injekcijo proti davici
faire piquer un chien z injekcijo usmrtiti psa (veterinar)
piquer les absents zabeležiti odsotne
piquer une crise, une colère imeti nenadno krizo, razjeziti se
piquer des deux zbosti (konja) z ostrogami, figuré pohiteti
piquer la curiosité zbuditi radovednost
se piquer le doigt zbosti se v prst
se piquer au jeu (figuré) dobiti interes za nekaj, česar smo se lotili brez vneme
il a été piqué par une vipère gad ga je pičil
se piquer le nez (familier) napiti se, opijaniti se
il se pique d'être poète domišlja si, da je pesnik
piquer un soleil, un fard (populaire) postati rdeč, močnó zardeti
on lui a piqué son portefeuille ukradli so mu listnico
piquer les tables, l'assiette (figuré) biti prisklednik
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
piquer au vif zadeti v živo
quelle mouche l'a piqué? kaj ga je pičilo? zakaj je naenkrat tako nataknjen, tako slabe volje?
le vin pique vino cika

pisav|a ženski spol (-e …)

1. die Schrift (Braillova Blindenschrift, Brailleschrift, Punktschrift, črkovna Buchstabenschrift, glasovna Lautschrift, normalna Langschrift, notna glasba Notenschrift, Tonschrift, pisana Schreibschrift, slikovna Bildschrift, Ideenschrift, Bilderschrift, stenografska Kurzschrift, svetleča Leuchtschrift, svetlobna Laufschrift, tajna Dunkelschrift, Geheimschrift, zlogovna Silbenschrift, znakovna Zeichenschrift)

2. (rokopis) die Handschrift

3. besede: die Schreibung (napačna Falschschreibung, narazen Getrenntschreibung, skupaj Zusammenschreibung, z malo začetnico Kleinschreibung, z veliko začetnico Großschreibung)
|
brez pisave schriftlos
ponareditev pisave die Schriftfälschung
vzorec pisave die Schriftprobe
pisati s prenarejeno pisavo seine/die Schrift verstellen
posnemati pisavo die Schrift nachahmen

pisser [pise] verbe intransitif urinirati, vulgairement scati; familier (močnó) puščati, curiti

le réservoir d'eau pisse vodni rezervoar pušča, curi
(populaire) pisser de la copie mnogo (in povprečno) napisati
il y a de quoi pisser je se čemu smejati
laisser pisser le mérinos (figuré) čakati, pustiti, da gredo stvari svojo pot
(populaire) il pleut comme vache qui pisse lije kot iz škafa
c'est comme si on pissait dans un violon to je popolnoma brezplodno delo, brez vsake koristi

pitié [pitje] féminin usmiljenje; pomilovanje

pitié! usmiljenje!
sans pitié brez usmiljenja, neusmiljeno
c'est (une) pitié to je žalostno
ce n'est pas la pitié qui l'étouffe (familier) usmiljenje ga ne odlikuje, on ne pozna usmiljenja
à faire pitié zelo slabo, vredno pomilovanja
elle chante à faire pitié ona poje, da se bog usmili
avoir pitié de quelqu'un pomilovati koga; religion usmiliti se koga
faire pitié zbujati usmiljenje
je le prends en pitié on se mi smili
sourire masculin de pitié pomilovalen, pokroviteljski asmeh

pívo bière ženski spol

pivo brez alkohola bière sans alcool
pivo brez pene bière sans faux-col
z alkoholom revno pivo petite bière, familiarno bibine ženski spol
kozarec piva, za pivo verre moški spol de bière, verre à bière
črpalka za pivo pompe ženski spol à bière, tirage moški spol à pression
na pivo iti aller boire un bock
sodček piva baril moški spol (ali tonneau moški spol) de bière
svetlo, temno pivo bière blonde, brune
vrč za pivo broc moški spol à bière, chope ženski spol
malo pivo demi moški spol

place¹ [pléis] samostalnik
prostor, kraj, mesto
ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
pogovorno lokal
navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
figurativno vzrok, povod
šport tekmovalčevo mesto

place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
place of birth; ali one's native place rojstni kraj
place of employment delovno mesto
place of worship (božji) hram
of this place tukajšnji
in this place tukaj, na tem mestu
at his place pri njem doma
from place to place s kraja v kraj
in all places povsod
in place mestoma, tu pa tam
put yourself in my place postavi se v moj položaj
to find one's place znajti se na pravem mestu
this is not the place for to ni pravo mesto za
it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
there is no place for doubt ni vzroka za dvom
to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
in place na pravem mestu, primeren
in place of namesto
in the first place predvsem
in the last place nazadnje, končno
to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
to know one's place vedeti, kje je komu mesto
out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
to take place goditi se, vršiti se
to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
take your places sedite na svoja mesta
in the next place potem
there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima

place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

à la place de namesto
à ma place na mojem mestu, namesto mene
par places mestoma
sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
place! prostor!
en place! na mesta!
faute de place zaradi pomanjkanja prostora
place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
place assise, debout sedež, stojišče
place de confiance zaupno službeno mesto
place forte trdnjava; garnizijsko mesto
place marchande, de commerce tržišče
place d'honneur častno mesto
place de sport športni prostor
place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
jour masculin de place borzni dan
voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
demeurer en place ne se ganiti z mesta
être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
être sans place biti brez službe
je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
perdre sa place izgubiti svojo službo
prendre place sesti, namestiti se
remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
retenir une place rezervirati mesto
tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
tenir place de nadomestovati

placeō -ēre -uī in placitus sum, -itum (indoev. kor. *plek- ali *plaHk- plosk, tolči, tanjšati; prim. gr. πλάξ ploskev, plošča, ravan, ravnina, πλακοῦς ploska pogača, stvnem. flah = nem. flach, sl. plosk, let. plakans plitev, plosk, lat. placidus, plācō)

1. všeč(en), po volji biti, ugajati: bonis placere cupiebam Ci., vis et arma satis placebant T. se je zdelo dovolj dobro, placere sibi Pl., Ci., O. biti si všeč = biti zadovoljen s seboj, placuit Kom., privolil sem v to, pritrdil sem, placitus sum ugodil sem: placita es simplicitate tuā O., placens uxor H. všečna, prijetna; pass.: si illa tibi placet, placenda dos quoque est quam dat tibi Pl. mora zadostovati.

2. occ. (na gledališkem odru) ugoditi (ugajati), (po)hvaljen biti: perfeci ut spectarentur: ubi sunt cognitae, placitae sunt Ter., primo actu placeo Ter., admodum placere in tragoediis Ci., Canus choraules mire placens Suet. — Od tod impers. placet -ēre, placuit ali placitum est z dat. personae in brez njega (prim. gr. δοκεῖ μοι)
a) zadovoljen biti: et rei publicae et ipsis placere oportere, si … C., cum primum ei vires suae satis placuissent non dubitabant L., sua cuique satis placebant S.
b) (za)zdeti se komu, za dobro spozna(va)ti ali imeti, imeti kako zamisel, meniti, glasovati za kaj, ljubiti (hoteti) se komu, hoteti kdo kaj, volja koga biti, skleniti: ut doctissimis placuit Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek: si placet Ci. če se ti (nam itd.) ljubi, če te (nas itd.) je volja; še zlasti: si dis placet Ci. če je božja volja, če bog da (včasih iron.). Subj. se izraža α) z inf.: nec mihi quidem ipsi tunc placebat diutius abesse ab rei publicae custodia Ci., maiori parti morari placuit C., placuit verba apud regem facere S., absistere oppugnatione placuit L., non placebat illi orationem inflectere Sen. rh., Veneri placet impares formas atque animos sub iuga aënea mittere H. β) z ACI: duo placet Carneadi esse genera visorum Ci. Karnead meni, placet Stoicis homines hominum causā esse generatos Ci., placuit impigros iuvenes pergere inde rectā ad portam L., hos corripi placitum est T. γ) s finalnim stavkom: ita nobis placitum est, ut ea, quae difficillima essent, potissimum conscriberemus Corn., his placuit, ut tu in Cumanum venires Ci., placitum est, ut in aprico loco considerent Ci., inter nos mane placuerat, ut a notariis verba nostra exciperentur Aug.; s samim cj.: placuit ad hunc primum ferremus aditum Ap.
c) occ. kot držpr. t.t. (o senatu idr.) odrediti (odrejati), (za)ukaz(ov)ati, skleniti (sklepati), ukreniti (ukrepati) (s finalnim stavkom ali ACI): S., C. idr., sic placitum est V., placitum est (sklenilo se je), ut reverteretur Pompeius Ci., senatui placere C. Cassium pro consule provinciam Syriam obtinere Ci., placitum est eandem poenam inrogari T., si hic ordo placere decreverit te ire in exsilium Ci., suggestum adornari placuit L., placitum (sc. est) eandem poenam irrogari quam in Aruseium T., et placuit, ne (sc. consules) imperium longius quam annuum haberent Eutr., post aliquantum nullos fieri placuit Eutr. — Od tod adj. pt. pf. placitus 3

1. všečen, prijeten: locus S., bona O., placito pugnabis amori? V., cultrix placitissima nostri Stat.

2. sklenjen, dogovorjen: placitum componite foedus V.; subst. placitum -ī, n mnenje, odredba, nauk: aliquem ultra placitum laudare V. čez svoje prepričanje = čez mero, placita maiorum T., rhetorum aut philosophorum placita T. (Dial.), quae Graeci vocant dogmata, nobis vel decreta licet appellare vel scita vel placita Sen. ph., philosophiae Sen. ph., medicorum, Babyloniorum Plin.

plain-pied, de [plɛ̃pje] adverbe v isti višini

notre appartement donne plain-pied sur la rue naše stanovanje je v isti višini z ulico
être, se sentir plain-pied avec son interlocuteur biti, čutiti se na isti ravni s svojim sobesednikom
il est entré plain-pied dans le sujet prešel je neposredno, brez uvoda ali ovinkov v predmet

plain sailing [pléinséiliŋ] samostalnik
figurativno preprosta stvar

it was all plain sailing šlo je brez težav

plaisanterie [plɛzɑ̃tri] féminin šala, objestna šala; norčevanje; malenkost; otroška igra

par plaisanterie ta šalo, v šali
c'est une (simple) plaisanterie to je le šala
plaisanterie à part! brez šale! govorimo resno!
plaisanteries de corps sočne, mastne šale; slabe navade
plaisanterie de mauvais goût neokusna, slaba šala
entendre, comprendre la plaisanterie razumeti šalo
cela passe la plaisanterie ta šala gre predaleč
tourner en plaisanterie (o)smešiti

plaisir [plɛzir] masculin

1. veselje, zadovoljstvo, užitek; zabava; kaprica; želja

à plaisir iz kaprice, brez pravega razloga, prave podlage
au plaisir! na svidenje!
avec plaisir rad, z veseljem, drage volje
par plaisir za zabavo, za šalo
le bon plaisir kaprica, fantazija
faire plaisir (raz)veseliti
faire plaisir à quelqu'un narediti komu veselje
se faire un plaisir de faire quelque chose rad kaj napraviti
gâcher son plaisir à quelqu'un pokvariti komu veselje
goûter un vif plaisir najti mnogo veselja (à v)
prendre, avoir plaisir à najti, imeti zabavo v
avoir un malin plaisir à faire quelque chose imeti veselje, napraviti kaj zlobnega
pas de plaisir sans peine (proverbe) ni rože brez trna

2. oblat, skladanec, vafelj

plámen flame; blaze

v plámenu in a flame
v plámenih ablaze
brez plámena flameless
biti v plámenih to blaze
priliti olja plámenu to pour oil upon the flames
vžgati, zanetiti v plámen to set ablaze

plan¹ [plæn] samostalnik
plan, načrt, projekt, umislek, osnutek, zaris; tloris; navpična ravnina (v risanju perspektive)

ameriško American plan popolna oskrba v hotelu, penzion
ameriško European plan prenočišče brez hrane v hotelu
according to plan po načrtu
to make plans for delati načrte za
to remain below plan ne doseči plana
in plan form v osnutku

plan⁴ (-a, -o)

1. offen; (brez drevja) baumlos

2. Flach- (grob das Flachgrab)

3. tehnika Plan- (stružnica die Plandrehbank, rešetka der Planrost)
plano stružiti plandrehen
| ➞ → plano

plāni-pēs -pedis, m (plānus in pēs)

1. širokonog: ut Cassius: „Quis istam faciem planipedis senis torquens?“ Q.

2. bos(i), bosonog(i), bosonožec, mimični igralec, ki je na odru nastopal brez običajne obutve (socci ali cothurni): populi frons durior huius, qui sedet et spectat triscurria patriciorum, planipedes audit Fabios Iuv., quid enim foret ista re ineptius, si, ut planipedi saltanti, ita Graccho contionanti numeros et modos et frequentamenta quaedam varia tibicen incineret? Gell., vide, mi Paule, quam ineptum lacessieris in verbis rudem … nec de mimo planipedem nec de comoediis histrionem Aus., unde reciniati mimi planipedes P. F., haec nobis sit litterata laetitia et docta cavillatio vicem planipedis et sabulonis Macr.