Franja

štŕcelj stump

pes je pomahal s štŕcljem svojega repa the dog wagged its stump of a tail

študéntovski de estudiante(s), estudiantil

študentovska čepica gorra f (ali casquete m) de estudiante
študentovska četrt (naselje) barrio m universitario
študentovski dom casa f (ali residencia f ali hogar m) de estudiantes
študentovsko društvo sociedad f (ali centro m) de estudiantes
študentovska leta años m pl de estudios
študentovska ljubezen amor m de estudiante
študentovska manifestacija manifestación f estudiantil
študentovsko življenje vida f estudiantil (ali de estudiante(s))

študija samostalnik
1. (preučevanje) ▸ tanulmányV Ameriki so izvedli primerjalno študijo med starostniki. ▸ Amerikában összehasonlító tanulmányt végeztek az idősek körében. Študija ni prinesla dovolj oprijemljivih rezultatov, da bi bila mogoča končna odločitev. ▸ A tanulmány nem hozott elég kézzelfogható eredményt ahhoz, hogy végső döntés születhessen.
Povezane iztočnice: študija primera, študija izvedljivosti, klinična študija

2. (publikacija) ▸ tanulmányK svojim prevodom je napisal izčrpne spremne študije. ▸ Fordításaihoz átfogó kísérőtanulmányokat írt.Delo vključuje tudi obsežno študijo, ki opozarja na kontekst nastanka besedil. ▸ A munka egy terjedelmes tanulmányt is tartalmaz, amely a szövegek létrejöttének a kontextusára hívja fel a figyelmet.
3. v množini (raziskovalno področje) ▸ tanulmányPovezane iztočnice: študije spola, ženske študije

4. (risba) ▸ tanulmány, grafikai tanulmányV zadnjih letih življenja je ustvarjal abstraktne pastele in risbe s svinčnikom kot študije za slike lokvanjev. ▸ Élete utolsó éveiben absztrakt pasztell- és ceruzarajzokat készített, amelyek a tavirózsát ábrázoló festmények tanulmányai voltak.
Njegove risbe in skice so prave arhitekturne študije. ▸ A rajzai és a vázlatai igazi építészeti tanulmányok.
Med razstavljenimi risbami kustosi pozornost usmerjajo predvsem k študijam glav in rok dveh apostolov. ▸ A kiállított rajzok közül a kurátorok elsősorban a két apostol fejét és kezét ábrázoló tanulmányokra hívják fel a figyelmet.

5. (umetniški prikaz) ▸ tanulmány
Romana si nisem zamislil kot študije prostitucije. ▸ A regényt nem a prostitúció tanulmányaként képzeltem el.
Plesna predstava je tudi intimna študija potlačenih čustev, kar sporoča tudi naslov. ▸ A táncelőadás – ahogy azt a címe is sugallja – az elfojtott érzelmek intim tanulmánya is.
Poleg posebnih učinkov bo film občinstvu ponudil psihološko študijo zveri. ▸ A különleges effektek mellett a film a nézők számára pszichológiai tanulmányt is kínál a fenevadról.

študijski pridevnik
1. (o pridobivanju znanja) ▸ tanulmányi, tanulási, szak-Subvencionirana študentska prehrana se izvaja v študijskih središčih v Sloveniji. ▸ Szlovéniában a tanulmányi központok kedvezményes diákétkezést biztosítanak.Opravila sem že vse študijske obveznosti in zdaj pišem magistrsko delo. ▸ Minden tanulmányi kötelezettségemnek eleget tettem, és most a diplomamunkámat írom.Povezane iztočnice: študijska izmenjava, študijsko leto, študijska knjižnica, študijski krožek, študijska skupina, študijski program, študijska smer

2. (namenjen raziskovanju ali testiranju) ▸ teszt-, tanulmány- Študijski modeli avtomobilov so na vsakem pomembnem sejmu velika privlačnost. ▸ A tesztautómodellek nagy vonzerőt jelentenek minden jelentősebb vásáron.Platnom so pregledno dodane študijske risbe, ki nas poučijo o tem, kako so nastajale večje kompozicije. ▸ A vásznak mellé jól áttekinthető tanulmányrajzokat mellékeltek, melyekből megtudhatjuk, hogyan jöttek létre a nagyobb kompozíciók.
Arhitekt si zamisel v vseh fazah nastajanja in dograjevanja poenostavlja s študijskimi maketami. ▸ Az építész az ötletét az alkotás és a kivitelezés minden szakaszában tesztmakettekkel teszi átláthatóvá.
Povezane iztočnice: študijska zbirka

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

štúk stuc moški spol

sadren štuk stuc de plâtre
prevleči s štukom enduire de stuc

štúka (letalo) zgodovina Stuka, German dive bomber of World War II

napad s štúkami dive-bomber attack
napasti, bombardirati s štúkami to dive-bomb

šumênje bruit moški spol , bruissement moški spol , mugissement moški spol

šumenje v ušesih bourdonnement moški spol d'oreille(s)

šunk|a ženski spol (-e …) der Schinken (s kostjo Knochenschinken, kuhana Kochschinken, zvita Rollschinken)
… s šunko Schinken-
(sendvič das Schinkenbrot, topljeni sir der Schinkenkäse, žemlja das Schinkenbrötchen, die Schinkensemmel)

šúnka jambon moški spol

kuhana (surova) šunka jambon cuit (cru)
reženj šunke tranche ženski spol de jambon
sendvič s šunko sandwich moški spol au jambon

šúnka jamón m

reženj šunke lonja f de jamón
sendvič s šunko bocadillo m de jamón

Švedska samostalnik
(država) ▸ SvédországSopomenke: Kraljevina Švedska

švicarski pridevnik
1. (o Švici in Švicarjih) ▸ svájciPovezane iztočnice: švicarski frank

2. (o lastnosti) ▸ svájciPohodniške ture so označene s švicarsko natančnostjo. ▸ A túraútvonalak svájci pontossággal vannak kijelölve.
Pa vendar, vlak je potrdil stereotip o švicarski pedantnosti, torej je bil točen, udoben in hiter. ▸ De a vonat megerősítette a svájci pedantériáról szóló sztereotípiát, tehát pontos, kényelmes és gyors volt.

ta člen pog. il, lo, la:
pot bo še dolga, vendar je ta grdi del že za nami il cammino è ancora lungo, ma il tratto difficile l'abbiamo già superato
doma je ostal samo ta najmlajši a casa è rimasto solo il più piccolo (giovane)
žlico drži s ta lepo tiene il cucchiaio con la destra
žarg. polit. ta beli, ta rdeči le guardie bianche, i comunisti
biti po ta malem vredno valere almeno
pren. potegniti, povleči ta kratko avere la peggio

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

ta pošast! ¡ese monstruo!
to moje opažanje esta observación mía
to in ono esto y aquello
tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
to so moje sestre éstas son mis hermanas
ta in oni éste y aquél
le-tá éste
ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
v tem letu (en) este año
s tem, zaradi tega con esto
to je (= tj., namreč) esto es
3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
poznam te ljudi conozco a éstos

tabl|a³ ženski spol (-e …) napisna: die Tafel, das Schild (krajevna Ortstafel, Ortsschild, odhodov Abfahrtstafel, opozorilna Warnschild, Hinweistafel, Hinweisschild, orientacijska Orientierungstafel, smerna Richtungsschild, za konec kraja Ortsendeschild, za obvoz Umleitungsschild, z imenom firme Firmenschild, z znakom prometne zapovedi Gebotsschild, z znakom prepovedi Verbotsschild)
opremiti s tablami ausschildern
table množina Tafeln, Schilder množina, die Beschilderung

tablet|a [é] ženski spol (-e …) medicina die Tablette, die Pille (kontracepcijska Antibabypille, odvajalna Abführpille, aspirina Aspirintablette, proti bolečinam Schmerztablette, za glavobol Kopfschmerztablette, za grlo Halstablette, uspavalna Schlaftablette, vitaminska Vitamintablette, Vitaminpille)
odvisen od tablet tablettensüchtig, tablettenabhängig
steklenička s tabletami das Tablettenröhrchen
delati tablete Pillen drehen
v obliki tablete in Tablettenform

tablic|a ženski spol (-e …)

1. die (kleine) Tafel, das Schild, Schildchen (čokolade Schokoladentafel, podatkov Leistungsschild, s ceno Preisschildchen, voščena Wachstafel)
logaritemske tablice Logarithmentafeln množina, Logarithmen množina
tablica smrtnosti Sterbetafel
računske tablice množina Rechentafeln

2. (registracija vozila) das Kennzeichen, die Kennzeichentafel, das Kraftfahrzeugkennzeichen
carinska tablica Zollkennzeichen
preizkusna tablica Probefahrtkennzeichen
|
v tablicah tafelweise

táblica (-e) f

1. dem. od tabla targa, tavola, tavoletta:
avt. registrska tablica targa (di circolazione)
tablica s hišno številko (targa con) numero civico
tablica čokolade tavoletta di cioccolato
trg. tablica s ceno segnaprezzo

2. nekdaj (uokvirjena plošča, na katero se je pisalo s kredo, s pisalom) tavoletta

3. pl. tablice (zbirka tabel) tavole:
računske tablice nomogramma
mat. logaritemske tablice tavole logaritmiche