Franja

Zadetki iskanja

  • budžét budget moški spol

    sestaviti budžet dresser (ali établir) un budget
  • building [bíldiŋ] samostalnik
    zidanje, gradnja; zgradba, poslopje

    building lot (ali land) gradbišče
    building contractor stavbenik
    building material gradivo
  • build on (ali upon) neprehodni glagol
    zanašati se na kaj, računati s čim
  • bújen luxuriant, exuberant; rank, rich, lush; (fantazija) rich

    bujnih prsi full-bosomed, fullbreasted
    bújna vegetacija lush (ali rank) vegetation
  • bukét (šopek) ramo m , ramillete m (tudi fig) ; (vinski vonj) perfume m , aroma m , nariz f

    imeti buket (o vinu) tener buen paladar (ali buena boca)
  • bukev samostalnik
    1. Fagus (drevo) ▸ bükkfa, bükk
    posekati bukev ▸ bükkfát kivág
    hlodi bukve ▸ bükkfarönkök
    plod bukve ▸ bükkfa termése
    drva bukve ▸ bükk hasábfa, bükk tűzifa
    les bukve ▸ bükkfa
    gozd bukve ▸ bükkerdő
    krošnja bukve ▸ bükkfa koronája
    barva bukve ▸ bükkfaszín
    Povezane iztočnice: rdeča bukev, rdečelistna bukev

    2. neštevno (les ali izdelek) ▸ bükkfa, bükk
    masivna bukev ▸ tömör bükkfa
    parjena bukev ▸ gőzölt bükk
    imitacija bukve ▸ bükkfaimitáció
    Mlin je narejen iz masivne bukve in ima kakovosten kovinski mehanizem. ▸ A malom tömör bükkfából épült és minőségi fémből készült a gépezete.
  • bukov pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfa
    bukov štor ▸ bükkfatuskó
    bukov list ▸ bükkfalevél
    bukov žir ▸ bükk-makk
    bukov les ▸ bükkfa
    bukov hlod ▸ bükkfarönk
    bukova drva ▸ bükk tűzifa
    bukova veja ▸ bükkfaág
    bukov plod ▸ bükktermés
    bukov gozd ▸ bükkfaerdő
    bukovo drevo ▸ bükkfa
    bukovo poleno ▸ bükkfahasáb
    bukov drogovnjak ▸ bükkfacsemete
    Hodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.

    2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükk
    bukov briket ▸ bükkfa brikett
    bukov furnir ▸ bükkfa furnér
    bukov parket ▸ bükkparketta

    3. (o barvi) ▸ bükk
    bukova barva ▸ bükkszín

    4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
    Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava.kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné.
  • búkov beechen

    búkov gozd beech forest (ali wood ali grove)
    búkovo olje beech oil
    búkov žir beech mast
  • bull2 [bul] samostalnik
    bik, samec velikih sesalcev; borzni špekulant; središče tarče
    sleng nesmisel
    sleng vohun, policaj; nerodnež

    like a bull in a china shop skrajno neroden
    (Irish) bull nesmisel
    John Bull utelešen značaj angleškega naroda, Anglež
    to take the bull by the horns pogumno se lotiti
    ameriško, sleng to throw (ali sling) the bull hvalisati se, pretiravati
    bull session moška družba
    sleng bull and cow ravs in kavs
  • Bullis (Byllis) -idis, f (Βουλλίς, Βύλλις) Bulida, Bilida, mesto v južni Iliriji: Ci., C. Od tod adj.

    1. Bullidēnsis -e bulidski: coloniae Plin.; subst. Bullidēnsēs -ium, m: Ci. ep., C. ali Bulliēnsēs -ium, m: Ci. ali Bulliōnēs -um, m: Plin. Bulidanci, preb. Bulide.

    2. Bullīnus 3 bulidski: ager L.; subst. Bullīnī -ōrum, m = Bulli(d)ēnsēs: L.
  • bundle2 [bʌ́ndl] prehodni glagol & neprehodni glagol
    zvezati, zaviti, zviti, zamotati

    bundle away (ali off) neprehodni glagol izginiti ko kafra
  • bunker1 [bʌ́ŋkə] samostalnik
    prostor za premog na ladji; grot; jama v zemlji; hram; bunker; ovira

    ash bunker jama ali posoda za pepel
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • būprēstis -tidis, acc. -tim, f (gr. βούπρηστις govedobodec) buprestida,

    1. strupen hrošč; njegov pik povzroči napihnjenost pri kravah: Plin., P. Veg., Dig.

    2. bot. okroglolistna ali navadna prerast: Plin.
  • burden1 [bə́:dn] samostalnik
    breme, tovor; tonaža
    figurativno gorje, tegoba; režijski stroški
    geologija jalova plast
    glasba refren, pripev, spremljava
    figurativno osnovna misel, glavni motiv; jedro, bit

    to bear the burden peti refren ali spremljati
    beast of burden vprežna žival
    to be a burden to s.o. biti komu v breme
    pravno burden of proof obveznost, da se dokaže neutemeljenost nasprotne trditve
  • burdobasta (burdubasta) -ae, m (burdus in bast-) izkolčen mezeg, osel (ali oslar): Petr.
  • búren stormy; windy; turbulent; squally, gusty; tempestuous; tumultuous

    búrni časi stirring times pl
    búrno ploskanje thunderous (ali frantic) applause
  • búren orageux, impétueux, tumultueux, turbulent, mouvementé

    burno morje mer démontée (ali houleuse, agitée)
    burno ploskanje applaudissements frénétiques, tonnerre moški spol d'applaudissements
  • búren tempestuoso (tudi fig) ; borrascoso (tudi fig)

    burno odobravanje, aplavdiranje aplausos m pl delirantes (ali frenéticos), tempestad f de aplausos
  • Burgundiōnēs -um, m: Plin. ali Burgundiī -ōrum, m: Amm. Burgundci, gotsko ljudstvo; vzhodni Burgundci so prebivali med Odro in Vislo, zahodni pa ob gornjem Menu; sg. kolekt. Burgundiō -ōnis, m Burgundec: Sid.; adj. Burgundiōnēs equī burgundski konji, burgundci: P. Veg.