budžét budget moški spol
sestaviti budžet dresser (ali établir) un budget
Zadetki iskanja
- building [bíldiŋ] samostalnik
zidanje, gradnja; zgradba, poslopje
building lot (ali land) gradbišče
building contractor stavbenik
building material gradivo - build on (ali upon) neprehodni glagol
zanašati se na kaj, računati s čim - bújen luxuriant, exuberant; rank, rich, lush; (fantazija) rich
bujnih prsi full-bosomed, fullbreasted
bújna vegetacija lush (ali rank) vegetation - bukét (šopek) ramo m , ramillete m (tudi fig) ; (vinski vonj) perfume m , aroma m , nariz f
imeti buket (o vinu) tener buen paladar (ali buena boca) - bukev samostalnik
1. Fagus (drevo) ▸ bükkfa, bükkposekati bukev ▸ bükkfát kivághlodi bukve ▸ bükkfarönkökplod bukve ▸ bükkfa termésedrva bukve ▸ bükk hasábfa, bükk tűzifales bukve ▸ bükkfagozd bukve ▸ bükkerdőkrošnja bukve ▸ bükkfa koronájabarva bukve ▸ bükkfaszínPovezane iztočnice: rdeča bukev, rdečelistna bukev
2. neštevno (les ali izdelek) ▸ bükkfa, bükkmasivna bukev ▸ tömör bükkfaparjena bukev ▸ gőzölt bükkimitacija bukve ▸ bükkfaimitációMlin je narejen iz masivne bukve in ima kakovosten kovinski mehanizem. ▸ A malom tömör bükkfából épült és minőségi fémből készült a gépezete. - bukov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ bükk, bükkfabukov štor ▸ bükkfatuskóbukov list ▸ bükkfalevélbukov žir ▸ bükk-makkbukov les ▸ bükkfabukov hlod ▸ bükkfarönkbukova drva ▸ bükk tűzifabukova veja ▸ bükkfaágbukov plod ▸ bükktermésbukov gozd ▸ bükkfaerdőbukovo drevo ▸ bükkfabukovo poleno ▸ bükkfahasábbukov drogovnjak ▸ bükkfacsemeteHodimo po prelepi naravi, med hrastovimi in bukovimi gozdovi, ki v višjih legah preidejo v smrekove in borove gozdove. ▸ A csodálatos természetben sétálunk, magasabban a tölgyeseket és a bükkfaerdőt fenyvesek váltják fel.
2. (izdelan iz bukovega lesa) ▸ bükkbukov briket ▸ bükkfa brikettbukov furnir ▸ bükkfa furnérbukov parket ▸ bükkparketta
3. (o barvi) ▸ bükkbukova barva ▸ bükkszín
4. neformalno, izraža negativen odnos (neumen; trapast) ▸ fafejű, tuskó
Song Meiling je pojasnila, da ima njen bukovi soprog približno toliko inteligence, karizme in voditeljskih lastnosti kot molzna krava. ▸ kontrastivno zanimivo Song Meiling elmondta, hogy fafejű férjének intelligenciája, karizmája és vezetői képessége annyi, mint egy fejőstehéné. - búkov beechen
búkov gozd beech forest (ali wood ali grove)
búkovo olje beech oil
búkov žir beech mast - bull2 [bul] samostalnik
bik, samec velikih sesalcev; borzni špekulant; središče tarče
sleng nesmisel
sleng vohun, policaj; nerodnež
like a bull in a china shop skrajno neroden
(Irish) bull nesmisel
John Bull utelešen značaj angleškega naroda, Anglež
to take the bull by the horns pogumno se lotiti
ameriško, sleng to throw (ali sling) the bull hvalisati se, pretiravati
bull session moška družba
sleng bull and cow ravs in kavs - Bullis (Byllis) -idis, f (Βουλλίς, Βύλλις) Bulida, Bilida, mesto v južni Iliriji: Ci., C. Od tod adj.
1. Bullidēnsis -e bulidski: coloniae Plin.; subst. Bullidēnsēs -ium, m: Ci. ep., C. ali Bulliēnsēs -ium, m: Ci. ali Bulliōnēs -um, m: Plin. Bulidanci, preb. Bulide.
2. Bullīnus 3 bulidski: ager L.; subst. Bullīnī -ōrum, m = Bulli(d)ēnsēs: L. - bundle2 [bʌ́ndl] prehodni glagol & neprehodni glagol
zvezati, zaviti, zviti, zamotati
bundle away (ali off) neprehodni glagol izginiti ko kafra - bunker1 [bʌ́ŋkə] samostalnik
prostor za premog na ladji; grot; jama v zemlji; hram; bunker; ovira
ash bunker jama ali posoda za pepel - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - būprēstis -tidis, acc. -tim, f (gr. βούπρηστις govedobodec) buprestida,
1. strupen hrošč; njegov pik povzroči napihnjenost pri kravah: Plin., P. Veg., Dig.
2. bot. okroglolistna ali navadna prerast: Plin. - burden1 [bə́:dn] samostalnik
breme, tovor; tonaža
figurativno gorje, tegoba; režijski stroški
geologija jalova plast
glasba refren, pripev, spremljava
figurativno osnovna misel, glavni motiv; jedro, bit
to bear the burden peti refren ali spremljati
beast of burden vprežna žival
to be a burden to s.o. biti komu v breme
pravno burden of proof obveznost, da se dokaže neutemeljenost nasprotne trditve - burdobasta (burdubasta) -ae, m (burdus in bast-) izkolčen mezeg, osel (ali oslar): Petr.
- búren stormy; windy; turbulent; squally, gusty; tempestuous; tumultuous
búrni časi stirring times pl
búrno ploskanje thunderous (ali frantic) applause - búren orageux, impétueux, tumultueux, turbulent, mouvementé
burno morje mer démontée (ali houleuse, agitée)
burno ploskanje applaudissements frénétiques, tonnerre moški spol d'applaudissements - búren tempestuoso (tudi fig) ; borrascoso (tudi fig)
burno odobravanje, aplavdiranje aplausos m pl delirantes (ali frenéticos), tempestad f de aplausos - Burgundiōnēs -um, m: Plin. ali Burgundiī -ōrum, m: Amm. Burgundci, gotsko ljudstvo; vzhodni Burgundci so prebivali med Odro in Vislo, zahodni pa ob gornjem Menu; sg. kolekt. Burgundiō -ōnis, m Burgundec: Sid.; adj. Burgundiōnēs equī burgundski konji, burgundci: P. Veg.