Franja

vrnítev return; restitution

ob moji vrnítvi domov on my return home; on coming back
vrnítev pomladi the return of spring
vrnítev socialistov na oblast the return of the Socialists to power

vrnítev retour moški spol , rentrée ženski spol ; (česa) restitution ženski spol , reddition ženski spol , remise ženski spol , (denarja) remboursement moški spol ; (pošiljke) renvoi moški spol , retour moški spol

vrnitev domov retour chez soi (ali au pays)
ob njegovi (njeni) vrnitvi en rentrant, à son retour, à sa rentrée

vrnítev regreso m ; vuelta f ; (denarja) re(e)mbolso m ; (izposojenega) restitución f ; devolución f

proti vrnitvi (vračilu) contra devolución
ob moji vrnitvi a mi vuelta
vrnitev domov regreso m a su casa (ali al hogar)
vrnitev v domovino regreso m a la patria
ob vrnitvi, po vrnitvi de regreso
vrnitev z dela vuelta del trabajo
vrnitev pošiljke reexpedición f
vrnitev v življenje vuelta a la vida

vrv ženski spol (-i …) der Strick; strokovno, tudi za jekleno: das Seil; zelo debela: pomorstvo das Tau, die Trosse, tenka: die Leine; konopec: der Strang; vlečna: pomorstvo der Treidel
skakalna vrv das Springseil
vrvi množina Seile, Taue množina, die Seilerware, das Seilwerk
(dvižna Aufzugseil, krmilna Steuerseil, Steuerleine, ladijska Kabeltau, lovilna za pristanek Landefangseil, napenjalna Spannseil, nosilna Tragseil, obešalna Hängeseil, oporna Halteseil, ozemljevalna Erdseil, plezalna Bergseil, Kletterseil, podolžna nosilna Längstragseil, pomožna Hilfsseil, Vorseil, poševna Schrägseil, rešilna Fangleine, Schießleine, robna Randseil, sidrna Ankertau, vijačna Spiralseil, viseča Hängeseil, vlačilna Schlepptau, Schleppseil, vlečna za vozilo Abschleppseil, tehnika Förderseil, Zugseil, za perilo Wäscheleine, za uravnoteženje Gegenseil, zavorna Bremsseil, žična Drahtseil)
anatomija živčna vrv der Nervenstrang, das Nervenbündel
… vrvi Seil-, Tau-
(debelina die Seilstärke, konec das Seilende, Tauende, varovalo Seilsicherung)
odvezati vrvi (odvezati ladjo) loswerfen
boben za vrv die Seiltrommel
hoditi po vrvi seiltanzen
hoja po vrvi der Balanceakt (tudi figurativno)
plezanje po vrvi das Tauklettern
podoben vrvi strangförmig
premikati se ob vrvi seilen
pritrditi z vrvjo seilen
skakati ob vrvi seilspringen
skakanje ob vrvi das Seilspringen
spuščanje po vrvi/z vrvjo das Abseilen
spuščati po vrvi/z vrvjo abseilen (se sich)

vrvic|a² ženski spol (-e …) za psa: die Leine, Hundeleine
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
dati na vrvico anleinen
na vrvici/ob vrvici an der Leine, angeleint
Pse na vrvico! Hunde anleinen!

vsak (-a, -o)

1. jeder/jede/jedes; samostalniško tudi jedermann

2. (sleherni) aller/alle/alles, jeglicher/jegliche/jegliches (vsaka pomembna informacija alle wesentliche Information)

3.
na vsakih (deset) dni/ ur/mesecev/let zehntäglich, zehnstündlich, zehnjährlich
(na vsakih pet mesecev fünfmonatlich, na vsakih sedem dni siebentäglich, na vsakih sedem ur siebenstündlich)
na vsakih sto let hundertjährlich
na vsakih nekaj dni/tednov/ mesecev/let alle paar Tage/Wochen/Monate/Jahre

4.
ob vsakem času zu jeder Tageszeit, jederzeit
ob vsakem vremenu bei jedem Wetter
v vsakem oziru/pogledu in jeder Hinsicht, in jeder Weise
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak večer jeden Abend, allabendlich
vsako jutro jeden Morgen, allmorgendlich
vsako leto jedes Jahr, alljährlich, jährlich
vsako minuto jede Minute, alle Minuten, minütlich
vsako sekundo jede Sekunde, sekundlich, sekündlich
|
iti čez vsako mero maßlos sein, sich übersteigern
pod vsako kritiko unter allem Hund, unter aller Kritik
biti navzkriž/skregan z vsako logiko aller Logik widersprechen, aller Logik ins Gesicht schlagen
za vsako ceno um jeden Preis
meniti se za vsako pasjo figo sich um jeden Mückendreck kümmern
figurativno vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
vsak začetek je težak aller Anfang ist schwer
vsakemu svoje jedem das Seine
vsak je svoje sreče kovač jeder ist seines Glückes Schmied

vsák -a, -o every; (posamezen) each

vsák, -a, -o dan every day, daily
vsák, -a, -o tretji dan every three days
vsák, -a, -o teden every week, weekly
vsák, -a, -o od dveh (obeh) either
vsák, -a, -o posamezen each and every one
vsák, -a, -o čas any time
vsák, -a, -o učenec every pupil
vsák, -a, -o učenec tega razreda each pupil of this class
na vsák, -a, -o način at any rate
vsakih 20 korakov every twenty paces
ob vsák, -a, -oem vremenu in all weathers
vsák, -a, -o posebej, vsák, -a, -o ločeno separately
vsák, -a, -oemu svoje! to every man his due!, to each his own!
vsák, -a, -o po svoje each (one) in his own way
imava vsák, -a, -o svoje mnenje we have each our own opinion
vsák, -a, -o je dobil 5 SIT they got 5 tolars each
poznam vsák, -a, -oega učenca tega razreda I know every pupil in this class
vsák, -a, -o učenec mora to vedeti, znati every pupil must know this
lahko prideš ob vsák, -a, -oem času you can come at any time

vsák (pridevniško) chaque , (samostalniško) chacun ; (splošno) tout

vsak hip à tout moment, à chaque moment (ali instant)
ob vsaki uri à toute heure
vsak dan chaque jour, tous les jours
vsak drugi dan tous les deux jours
vsak prvi v mesecu tous les premiers du mois, à chaque premier du mois
vsaka tretja hiša une maison sur trois
brez vsakega dvoma sans nul doute
brez vsakega komentarja sans aucun commentaire
vsak izmed njih chacun d'eux
vsak čas pride il arrive d'un moment à l'autre
vsak človek mora umreti tout homme doit mourir

vsák cada , (splošno) todo, todos

ob vsaki uri a todas horas, a cualquier hora
vsak hip en cualquier momento, en todo momento
vsak hip bo tu llegará de un momento a otro
vsaka tretja beseda cada tres palabras
brez vsakega dvoma sin ninguna duda, sin duda alguna
vsak mesec cada mes, todos los meses
vsak študent todo estudiante, todos los estudiantes
vsakemu njegovo a cada cual lo suyo glej tudi vsakdo
vsak komentar je odveč huelgan los comentarios

vsakič prislov
(ob vsaki priložnosti) ▸ mindig, mindannyiszor, minden egyes alkalommalSrčni utrip mi naraste vsakič, ko ga gledam. ▸ Valahányszor ránézek, mindig megemelkedik a pulzusom.
Vsakič sem presenečen, koliko je inovativnih idej in praks. ▸ Mindig meglepődöm, mennyi innovatív ötlet és gyakorlat van.

vse todo; todas las cosas

vse, kar todo lo que, (todo) cuanto
vse vračunano todo incluido
vse ali nič o todo o nada
je to vse? ¿nada más?
on mi je vse él lo es todo para mí
dekle za vse chica f (ali muchacha f) para todo
vse ob svojem času cada cosa a su tiempo
s tem je vse povedano con eso está dicho todo
biti na vse pripravljen estar preparado para todo (ali para lo peor)
napraviti vse možno hacer todo lo posible

vsé tout

vse, kar tout ce qui (ali que)
to je vse c'est tout, voilà tout
vse vračunano tout compris
dekle za vse bonne ženski spol à tout faire
ti si mi vse tu es tout ce que j'ai de plus cher (ali tout ce que je possède), familiarno tu es mon trésor à moi
vse ob svojem času chaque chose en son temps
s tem je vse povedano c'est tout dire
vse mi je povedal il m'a tout dit

vselítev move (in), moving in; immigration; colonization

gostija ob vselítvi v (novo) stanovanje (hišo) housewarming (party)

vstòp (vstópa) m entrata, ingresso; adito, accesso:
imeti prost vstop avere libero adito a, presso
nezaposlenim vstop prepovedan vietato l'accesso ai non addetti ai lavori
ob vstopu all'entrata
vstop v vojno entrata in guerra
prost, prepovedan vstop ingresso libero, vietato
alp. vstop v steno attacco
vstop prepovedan mladoletnim osebam vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

vultuōsus 3, adv. -ē (vultus)

1. zelo (prav) resnega obraza bivajoč, resen, resnoben, strog, temačen, mračen: homo Prud., frons, os Ap.

2. delajoč grimase, namrdavajoč se, mrgodeč se, namrdnjen, mrdast, (na)mrgoden, prisiljen, spačen: ne quid ineptum sit aut voltuosum (sc. in oratione) Ci., pronuntiatio Q. ob hudem zmrdovanju, vultuose agere ali pronuntiare Don.

Vulturnum (starejše Volturnum) -ī, n Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Castel di Volturno), mesto v Kampaniji ob reki Vulturn (Vulturnus), ki so ga poselili Rimljani: coloniae civium Romanorum eo anno deductae sunt Puteolos, Volturnum L., Volturnum oppidum Mel., Plin.; Vulturn je bilo tudi staro ime mesta Kapua: Vulturnum, Etruscorum urbem, quae nunc Capua est, ab Samnitibus captam L.

Vulturnus (starejše Volturnus) -ī, m (Voltur)

1. Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Volturno), reka v severni Kampaniji, ki se je pri mestu Vulturn (Vulturnum, Volturnum) na meji med Kampanijo in Lacijem izlivala v Tirensko morje: Serv. idr., ad ostium Vulturni, ad Vulturnum flumen L., amnisque vadosi accola Volturni V., Volturnus amnis Mel., Volturnum transnatans Plin., aqua Volturni fluminis Front. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) 3 vultúrnski (voltúrnski), Vultúrnov (Voltúrnov): in Volturno amne Plin. v reki Volturn (po nekaterih izdajah in Volturno mari v morju ob Volturnovem ustju), Vulturna vada Sil.

2. rečni bog v Kampaniji, oče nimfe Juturne: Arn. Od tod adj. Vulturnālis (Volturnālis) -e Vultúrnov (Voltúrnov): flamen Volturnalis Enn., Varr.; subst. Volturnālia -ium, n volturnálije, Volturnov praznik: Fest., P. F.

3. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ali Vulturnus (Volturnus) ventus, gl. Vultur.

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

vzhodna elongacija stalna zveza
astronomija (o oddaljenosti proti vzhodu) ▸ keleti elongáció
Ob največji zahodni elongaciji vzide Merkur pred Soncem najbolj zgodaj, ob največji vzhodni elongaciji pa zaide za Soncem najpozneje. ▸ A „legnagyobb keleti elongáció” idején a Merkúr a a legkésőbbi időpontban nyugszik le Nap után, míg a „legnagyobb nyugati elongáció” idején a napfelkelte előtti legkorábbi időpontban kel fel.