Franja

refuse¹ [rifjú:z] prehodni glagol & neprehodni glagol
odkloniti, odbiti, zavrniti, odreči; ne hoteti uporabiti; odvreči; odbiti (snubca, ženitno ponudbo), dati "košarico"; upirati se, braniti se, reči ne; (o konju) ne hoteti preskočiti ovire; (o kartah) ne odgovoriti na barvo, ne prinesti izigrane barve
arhaično zatajiti (svoje ime)

to refuse a candidate (help, an invitation, an offer) odkloniti kandidata (pomoč, povabilo, ponudbo)
to refuse a chance ne izrabiti priložnosti
to refuse a request odbiti prošnjo
I refuse to believe ne maram verjeti, preprosto ne verjamem
he refused to stay branil se je, ni hotel ostati
tho horse refused the fence konj ni hotel preskočiti zapreke
we have been refused odklonili so nas

regentka samostalnik
(nadomestna vladarka) ▸ régensCesarice so bile regentke, vse dokler potomec ni postal polnoleten. ▸ A császárnék mindaddig régensi szerepet töltöttek be, amíg az utódok nagykorúvá nem váltak.

rēgifugium (Rēgifugium) -iī, n (rēx in fugere) kraljev (po)beg, praznik, ki so ga obhajali v Rimu 20. februarja v spomin na izgon zadnjega kralja: P. F., [Regifugium dies notatur in fastis a. d.] VI Kal. … [dict]us quia [eo die rex Tarquinius fugerit e Roma] Fest., nec Regifugium pulsis ex urbe tyrannis laetum Romanis fas reticere diem Aus.

registrírati (-am)

A) perf., imperf.

1. registrare, immatricolare:
registrirati podjetje, avtomobil registrare una ditta, un'automobile

2. (zapisati, zaznamovati) registrare

3. registrare, prender nota:
časopisi so registrirali kulturni dogodek i giornali hanno segnalato l'avvenimento culturale

4. pren. (zaznati, opozoriti) notare, avvertire:
na njem nisem registriral nobene spremembe su di lui non ho notato cambiamento alcuno

B) registríráti se (-am se) refl. immatricolarsi, iscriversi; farsi registrare:
registrirati se kot delniška družba immatricolarsi come società per azioni

rēgius 3, adv. -ē (rēx)

1. kraljevski, kraljev: S., H., Cu. idr., erat regia dignitate N., regium genus Ci., nomen Ci., L., potestas C., dominatus, insignia Ci., civitas Ci. samovlada, samovladje, monarhija, virgo O. kraljična, ales O. (v orlu kot Jupitrovi ptici); occ.: exercitus regius N. kraljeva vojska = vojska perzijskega kralja, bellum regium Ci. s kraljem ali s kraljema (Mitridatom in Tigranom), anni Ci. vladanja rimskih kraljev; pesn.: regia lympha Tib. (ker so jo pili perzijski kralji).

2. kraljevski = kraljem pristoječ, kralju primeren (ustrezen, spodoben), kralja dostojen, kralja vreden: L. idr., regia res scelus est O., tibi regium videtur ita vivere Ci., regia res est succurrere lapsis O., multa regia sunt in Deiotaro Ci. veliko kraljevskih lastnosti.

3. krasen, sijajen, odličen, imeniten, slaven, dičen, razkošen, bleščeč, bleščav: forma Pl., moles (zgradbe) H., comitatu regio atque ornatu Ci., apparatu regio uti N., charta Cat., morbus H., Cels. idr. zlatenica (ker so jo baje zdravili z izbranimi zdravili, z veselostjo ipd.), stella Plin. kraljev(sk)a zvezda (velika svetla zvezda v ozvezdju Lev, zdaj imenovana Regulus), regie accubare Pl. kakor kralj, regie polita aedificia Varr.

4. gospodovalen, oblasten, gospostven, gosposki, samovoljen, zapovedljiv, ukazovalen, despotski, trinoški, samodržen, tiranski: superbum istud et regium, nisi … Plin. iun., regios spiritus reprimere N. despotsko ošabnost, crudeliter et regie factum esse dicunt Ci., regie seu potius tyrannice Ci. — Od tod subst.

1. rēgiī -ōrum, m
a) kraljeva vojska, kraljeve enote, kraljevci: L., multis milibus regiorum interfectis N.
b) kraljevi satrapi, dvorjani(ki): fama ad regios perlata N.

2. rēgia -ae, f
a) (sc. domus) kraljevski dvor (dvorec), kraljevi grad, kraljeva palača, prestolno (glavno) mesto, prestolnica: Ci., C. idr., qui regiam tuebantur N. dvorna telesna straža, regia Ditis, Solis O., caeli V. nebeški grad, quid Croesi regia, Sardis? H.; pesn. o Kakovi duplini (votlini) in Evandrovi koči: V.; occ. stari grad v Rimu, ki ga je zgradil Numa ob „sveti cesti“ (via sacra) nedaleč od Vestinega svetišča: Ci., hic locus exiguus, qui sustinet atria Vestae, erat regia Numae O.; od tod atrium regium L. svod, dvorana tega dvora.
b) kraljev (kraljev(sk)i) šotor v taboru: L., Cu.
c) meton. dvor = kraljev(sk)a rodbina: L.; pa tudi = vladar in dvorjani: T., Petr. poet.
d) čisto lat. izraz za basilica (gr. βασιλική) = svod (svodovi), dvorana, javno poslopje z dvema stebrenikoma, stebrišče: Suet., Stat.
e) bot. čisto lat. izraz za rastl. basilisca: Ap. h.
f) sc. (potestas) = gr. βασιλεία kraljev(sk)a vlada, kraljev(sk)a oblast, kraljevanje: regia Persica Cu.; metaf.: gregis regia cui cessit Val. Fl. (o biku).

rēgnō -āre -āvī -ātum (rēgnum)

I. intr.

1. biti kralj, vladati kot kralj, kraljevati, vladati: Pl., O., H. idr., Xerxe regnante N., Romae regnare L., per Graias urbes regnare V., annum iam tertium et vicesimum regnat Ci., regnans decessit N. kot kralj; poznolat.: in nos regnaverunt T. vladali so nam, in terram Lact.; z gen. (gr. sklad): populorum regnavit H. (prim.: ἡδὲ Πύλου βασίλευε Hom.); impers.: post Tatii mortem … non erat regnatum L. ni bilo kralja, regnabitur V. vladalo se bo.

2. metaf. svobodno ali samovoljno gospodariti, gospodovati, zapovedovati, poveljevati, ukazovati, vladati: Plin. iun., Q. idr., tuus igni regnat Apollo V., Graecia iam regnante Ci., vivo et regno H. živim kakor knez, melior (sc. rex apum) regnet in aula V.; occ.
a) delati se gospoda, igrati gospoda, (š)čeperiti se, oblastno (prevzetno) se vesti ali ravnati, oblastno se šopiriti: Ter., L., Timarchidem fugitivum in omnibus oppidis per triennium scitote regnasse Ci.
b) preobvladati (preobvladovati), obvladati (obvladovati), biti razširjen, imeti premoč, biti močnejši: ignis per cacumina regnat V. se je razširil, ardor edendi per viscera regnat O. razsaja, divja, pustoši, eloquentia hic regnat Q. vlada. —

II. trans. vladati; le v pass. (pesn. in poklas.): si regnandam acceperit Albam V.; pri pt. pf. (po gr.) z dat.: terra regnata Lycurgo V., rura regnata Phalantho H., gens … regnata feminis Plin.; abs. imeti kralja: gentes, quae regnantur T. ki jim vlada kralj, in quantum Germani regnantur T.

rē-iciō -ere -iēcī -iectum (re in iaciō) nazaj vreči (metati), nazaj da(ja)ti, nazaj prinesti (prinašati): Ter., O. idr., telum in hostes C., hos reicit ictus, hos cavet Stat. zdaj sune nazaj, zdaj pričaka (odbija) udarce, versi Latini reiciunt parmas V. ali reicere scutum Galba ap. Ci. ep. na hrbet (za obrambo), vestem ab ore reicere Cu., manūs post terga Plin.; poseb. o obleki vreči nazaj, privihati, privihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati), zavihniti: paenulam Ci., Ph., sagulum Suet., togam in humerum Q., vestem Cat., amictum Pr., tunicam Luc. ap. Varr., ut ianua in publicum reiceretur Plin. da bi se odpirala navzven, fatigata membra reiecit Cu. je zavalil (položil) vznak, je zleknil; tako tudi refl. reicere se in (redko) med. reici vznak se zgruditi, nazaj se z(a)valiti: reicere se in alicuius gremium Lucr., se in aliquem Ter. komu v naročje, se in grabatum Petr., in cubile reici Petr.

2. proč vreči (metati), zagnati (zaganjati), odvreči, odmetati (odmetavati, odmetovati), pahniti (pehati) (proč) od sebe, odriniti (odrivati), otresti (otresati), (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bljuvati: pila C., colubras ab ore O., (sc. candelabrum) involucris reiectis constituerunt Ci., reicere sagulum Ci., vestem de corpore O., vestem e humeris O., V., togam ab humero L., plagas Vitr., sanguinem ore Plin., vinum Suet.

3. nazaj (po)gnati, odgnati (odganjati), (za)poditi, odpoditi, (za)dreviti, odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), nazaj zanesti (zanašati): a flumine reice (dvozložno) capellas V., boves in bubile reicere Pl., in oppidum reiecti sunt C., (sc. Tusci) bis reiecti armis V., reicere equitatum C., reiectae Hannibalis minae H., vox reiecta sonorem reddit Lucr., imago reiecta Lucr. odbita = odražana, odsevajoča; o ladjah ali osebah na njih: L., Vell. idr., naves tempestate reiectae C., reici austro Ci.; pesn.: oculos Rutulorum reicit arvis V. odvrne od … ; od tod: reiecti longe a ceteris C. ločeni.

4. metaf.
a) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametovati, zametavati), odbi(ja)ti, ne spreje(ma)ti, ne marati, ne hoteti: Plin., Plin. iun., omnem disputationem reicere Ci., iudex reiecit dona nocentium H., refutetur ac reiciatur Philocteteus clamor Ci., (sc. Antonius) diadema imponebat, (sc. Caesar) cum plausu populi reiciebat Ci., omnia senatus reiciebat Ci., reicere condiciones Auct. b. Alx.; poseb. o ljubečih in zaljubljencih: forsitan nos reiciat Ter., fueram non reiectura petentem (snubača) O., reiectae patet ianua Lydiae (dat.) H.; occ. kot jur. t.t. (izžrebane sodnike) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči, ne spreje(ma)ti: ex CXXV iudicibus LXXV reus reiecit Ci., recuperatores reicere Ci.; kot gospodarski t.t. izvreči, izločiti: oves Varr.
b) zavrniti (zavračati) koga = napotiti, pregnati, izključiti koga in mu odkazati kje kak prostor, odkazati komu kje mesto: accensos in supremam aciem reicere L., in hunc gregem Sullam reicietis? Ci., mater reiecta (na to mesto zavrnjena) amicam filii sequitur Ci., aliquem ad ipsam epistulam reicere Ci.; poseb. kot držpr. t.t. kaj preda(ja)ti, izročiti (izročati) v presojo, izvedbo komu, napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati) koga na koga, prenesti (prenašati) kaj na koga, odkazati komu kaj: totam rem ad Pompeium reicere C., nihil huc reicias Ci., id ad senatum reicitur (o tribunih) L., a se rem ad populum (sc. a senatu) L., rem ad pontifices Verr., legatos ad populum (o senatu) L.; abs.: tribuni appellati ad senatum reiecerunt L.; occ.: si huc te reicis Balbus ap. Ci. ep. če se zavzemaš za to (za te stvari).
c) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): haec omnia in aliud tempus reicere Ci., totam rem in mensem Ianuarium Ci., repente abs te in mensem Quintilem reiecti sumus Ci. Od tod adj. pt. fut. pass. rēiciendus 3 in pt. pf. rēiectus 3 zavrgljiv = ki se (lahko) zavrže: reiciendae res in subst. reicienda -ōrum, n ali reiecta -ōrum, n = rēiectanea: Ci.

Opomba: Pisali so tudi rēicio, izgovarjali pa rejicio; pri pesnikih včasih dvozložno: re͡icis Pl., Stat., re͡ice V.

reír* s smehom sprejeti, zasmehovati; smejati se, šaliti se

todos reían (con) sus chistos vsi so se smejali njegovim šalam
reír a boca llena od srca se smejati
reír a carcajadas na vse grlo se smejati
no tengo ganas de reír ni mi do smeha
dar que reír (a) v smeh spraviti, razvedriti
no me haga V. reír ne smešite se
no es cosa de reír to ni smešna stvar
echarse a reír (glasno) se zasmejati
reírse smejati se
reírse de alg. zasramovati koga, zasmehovati
no hay que reírse to ni nič smešnega
¡ríete tú! to si lahko misliš!
¡me río de ello! se požvižgam na to!
¡ríase V. de la juventud! (ironično) to Vi imenujete mladost!

rejoice [ridžɔ́is] neprehodni glagol
(raz)veseliti se (at, in, over ob)
radovati se, dati izraza veselju
šaljivo uživati
prehodni glagol
razveseliti (srcé), napraviti veselje (s.o. komu)

I rejoice at his recovery veseli me, da je (on) ozdravel
to be rejoiced (at, by) razveseliti se (česa)
they were rejoiced to hear such good news razveselili so se, ko so slišali tako dobre novice
the news rejoiced me novica me je razveselila
to rejoice in s.th. naslajati se ob čem, s čim, uživati kaj
šaljivo he rejoices in the name Dick ime mu je Dick

rekóč

tako rekóč so to say, so to speak; as I may say; as it were

relative² [rélətiv]

1. pridevnik
nanašajoč se na, ki se tiče (koga, česa); sorazmeren, relativen; (redko) primeren, ustrezen, zadeven
slovnica oziralen, relativen
religija indirekten

relative to gledé na
relative clause oziralni stavek
relative pronoun oziralni zaimek
relative humidity relativna vlaga
relative worship religija češčenje slik
relative value relativna vrednost
the arguments relative to the dispute argumenti v zvezi z diskusijo
to be relative to nanašati se na; biti odvisen od, biti pogojen z
prices are relative to the demand cene so odvisne od povpraševanja
to live in relative ease živeti v relativnem udobju

2. prislov
pogovorno gledé, o, v zvezi z

I talked to him relative to your business govoril sem z njim o vaši zadevi

relatíven (-vna -o) adj. relativo:
cena blaga je relativna, odvisno od materiala, dela il prezzo della merce è relativo, dipende dal materiale, dal lavoro
okusi so relativni i gusti sono relativi
doseči relativen uspeh conseguire un relativo successo
zavladalo je obdobje relativnega miru iniziò un periodo di relativa tranquillità
mat. relativna verjetnost probabilità relativa
geogr. relativna višina altitudine relativa
filoz. relativni pojem concetto relativo
lingv. relativni stavek subordinata relativa
fiz. relativna hitrost velocità relativa
relativna večina maggioranza relativa
mat. relativno število numero relativo

relegare v. tr. (pres. rēlego)

1. izgnati; pregnati

2. pren. odriniti, spraviti vstran:
lo relegarono in un angolo della sala odrinili so ga v kotiček dvorane

relieve [rilí:v]

1. prehodni glagol
olajšati (pritisk itd.); osvoboditi koga (from od, pred)
vojska osvoboditi, rešiti (mesto) obleganja; pomagati, podpirati (reveže itd.); dati duška (svojim čustvom itd.)
vojska izmenjati, zamenjati (stražo)
figurativno razbremeniti, osvoboditi bremena ali tovora; ugrabiti, s silo vzeti; razrešiti, zamenjati, odstaviti koga (z dolžnosti, iz službe), odpustiti; poudariti, naglasiti, poživiti (with s čim, by s pomočjo)
pomiriti (po)tolažiti

2. neprehodni glagol
ločiti se (from od)
odbijati se (against proti, od)

to relieve distress pomagati v stiski
to relieve nature, to relieve oneself izprazniti si čreva ali mehur, opraviti veliko oziroma malo potrebo
to relieve one's feelings dati duška svojim čustvom, olajšati si dušo (srcé)
to relieve s.o. from a duty (responsibility) oprostiti, razrešiti koga neke dolžnosti (odgovornosti)
to relieve a sentry vojska izmenjati stražo
I was much relieved to see... zelo mi je odleglo, ko sem videl...
I was relieved of my purse olajšali so me za (ukradli so mi) denarnico
he relieved me of my work razbremenil me je pri delu
the dress is relieved by trimming okraski poživljajo obleko
to feel relieved čutiti se olajšanega

reliquiae -ārum, f (reliquus) preostalo, (pre)ostanek, preostalin, ostanki

1. konkr. preostalo, preostalina, (pre)ostanek, ostanki, razvaline, ruševine, razbitine: S. fr., Auct. b. Alx., Auct. b. Afr. idr., paucarum mensum Pl., coniurationis Ci., copiarum N., oppidorum V., cibi Ci. otrebki, vini, hordei Ph., navigii Sen. ph. ladijske razbitine; s subjektnim gen.: reliquiae Danaūm atque Achilli V. ostanki (Troje), ki so jih pustili Danajci in Ahil, oppida reliquiae et monumenta veterum virorum V., reliquiae belli Iust., cladis, pugnae L. kar je preostalo po porazu (bitki), čemur je poraz (bitka) prizanesel (prizanesla); occ.
a) ostanki hrane, ostanki jedi: Pl., Ap., Ph., Suet. idr., cenā peractā reliquias circumstantibus dividere Sen. ph.
b) posmrtni ostanki, ostanki umrlih, pepel mrtvecev, okostje, skelet: V., Iust., Plin. iun., humanorum corporum T., reliquiae Marii Ci., reliquias monumento condere Suet.; poseb. ostanki, kosti svetnikov, relikvije: Eccl.
c) nesežgani mesni ostanki kakega darilnega živinčeta (naspr. exta): Suet.
d) iztrebki, otrebki: Sen. ph.

2. metaf.: pristinae fortunae reliquiae Ci., reliquiae pristinae dignitatis Ci., erant haud parvae reliquiae belli circa Agrigentum Romanis L., dissipare reliquias rei publicae Ci., reliquiae avi (subjektni gen.) Ci. zapuščina = od deda zapuščeni ostanek (punske vojne).

Opomba: Sing.: converritor pridianae reliquiae Ap. — V heksametru najdemo rēliquiae in relliquiae.

re-maneō -ēre -mānsī -mānsum (re in manēre)

1. osta(ja)ti, zaosta(ja)ti: ferrum in corpore remanserat N., remanere ad urbem cum imperio C., Romae C., Ci., domi Ci., N., in Galliā C.; abs.: Catulus remansit Ci.

2. dolgo (dolgotrajno), večno osta(ja)ti, vztrajati: animi remanent post mortem Ci., equi eodem remanent vestigio C., longius anno uno in loco remanere C.; metaf.: Rhodiorum usque ad nostram memoriam disciplina … et gloria remansit Ci. se je obdržala, in duris remanens amicus O. vztrajajoč, in quā muliere … vestigia antiqui officii remanent Ci. so ohranjeni, so se ohranili; s predik. adj.: pars integra remanebat C. je ostala nedotaknjena, cela, quae (sc. potentia senatūs) gravis et magna remanebat Ci., remanebis indefessus Aug.

remède [rəmɛd] masculin zdravilno sredstvo, zdravilo, lek; pomoček

sans remède neozdravljiv
remède de cheval (figuré) močno, brutalno zdravilo
remède de bonne femme domače, ljudsko zdravilo
remède efficace, pour toutes sortes de maux uspešno zdravilo, za vse vrste bolezni
remède contre l'amour (familier) stara in grda ženska
recette féminin d'un remède recept za zdravilo
il y a remède à cela temu se da pomagati
il y a remède à tout, hors à la mort (proverbe) zoper smrt ni zdravila
administrer, prendre un remède dati, vzeti zdravilo
prescrire, donner un remède predpisati, dati zdravilo
porter remède à quelque chose odpomoči čemu
le remède est pire que le mal (figuré) zdravilo je hujše kot bolezen
aux grands maux, les grands remèdes za hude bolezni so potrebna močna zdravila

re-meō -āre -āvī -ātum (re in meāre) vrniti (vračati) se, zopet (znova, ponovno, spet) priti (prihajati): si remeassem victor ad Argos V., Germanicus Aegypto remeans T., aër remeat Ci., naves mari remeabant T. so plule domov; s samim acc.: patrias remeabo urbes V.; metaf.: aevum remeare peractum H. znova preživeti.

remiks samostalnik
(vrsta skladbe) ▸ remixZa pesem sva naredila tudi remiks, čaka pa naju še snemanje spota. ▸ Elkészítettük a dal remixét, de vár ránk még a videoklipet forgatása is.
Medtem ste objavili tudi zgoščenko remiksov svojih pesmi, ki so jih naredili nekateri naši znani ustvarjalci. ▸ Időközben kiadott egy CD-t is, amelyen a dalait remixelte néhány ismert művészünk.

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.