Franja

brȏd brȍda m, mest. na bròdu, mn. bròdovi
1. ladja: ratni, ribarski, trgovački, putnički, školski, obalni, svemirski, vasioni, vasionski, kozmički brod; brod svjetionik; kuda brod, tu i barka ravnati se je treba po večini
2. cerkvena ladja: srednji brod i dva bočna -a bazilike
3. brod, plitvina: preći preko rijeke na brodu; Timok se obično gazi na -ovima, a ima i mostova preko njega
4. brod, plovilo: -om se prevesti preko Drine
5. ribolovno mesto v jezeru

broditi (brodim) waten, (prebroditi) etwas durchwaten
broditi po umazaniji figurativno im Schmutz wühlen

brodíti (-ím) imperf.

1. sguazzare; pren.
broditi po denarju sguazzare, nuotare nell'oro
pren. broditi po krvi grondare sangue

2. (bloditi) vagare

3. frugare, rovistare; rimestare

brodíti chapotear

broditi po potoku vadear un arroyo

brother [brʌ́ðə] samostalnik
brat; kolega, tovariš

Brother Jonathan prebivalec Nove Anglije, Amerikanec
brother german brat po krvi
brother uterine (pol)brat po materi
sworn brother pobratim

brskalnik samostalnik
(računalniški program) ▸ böngészőKo snemamo datoteko iz spleta, nam brskalnik običajno pokaže hitrost prenosa. ▸ Amikor fájlt töltünk le a világhálóról, a böngésző általában megmutatja az átvitel gyorsaságát.

brska|ti (-m) kramen
brskati po herumkramen in, wühlen in, herumwühlen in; stöbern (in)

bŕskati to ransack; to rummage

bŕskati po to rummage among
bŕskati po hiši to ransack a house
bŕskati po knjigi to rummage through the pages of a book
bŕskati po žepih to fish through one's pockets

bŕskati (-am) imperf. ➞ pobrskati

1.
brskati po, za razzolare in

2. ekst. frugare, rovistare, cercare in:
pren. brskati po tujem blatu rivangare il passato di qcn.

brûlé, e [brüle] adjectif požgan; prismojen (jed), pregorel (žarnica); figuré razkrinkan; sumljiv; masculin prismojenost, smoja

odeur féminin de brûlé vonj po prismojenem
tache féminin de brûlé opeklina
homme masculin politique brûlé pogorel politik, ki je izgubil ves ugled in zaupanje
tête féminin brûlée, cerveau masculin brûlé prenapet človek (avanturist, drznež)
sentir le brûlé dišati po prismojenem
ça sent le brûlé (figuré) zadeva postaja nevarna
avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
être brûlé par la gelée pozebsti

brulicare v. intr. (pres. brulico) gomazeti, mrgoleti, rojiti (tudi pren.):
la folla brulica per le strade po cestah mrgoli množica
la mia testa brulica di idee po glavi mi roji kup zamisli

Brundisium, po najboljših rokopisih tudi Brindisium, -iī, n (Βρεντέσιον, Βρεντήσιον, zdaj Brindisi) Brundizij, Brindizij, kalabrijsko mesto z odličnim pristaniščem, od koder so vozili v Grčijo in Azijo: Ci., C., L., H. idr. Od tod adj. Brundisīnus (Brindisīnus) 3 brundizijski, brindizijski: Plin., ager Varr., colonia Ci., portus L., pax Vell., foedus T.; subst. neutr. in Brundisīno Varr. na Brundizijskem; Brundisīnī -ōrum, m Brundizijci, preb. Brundizija: Enn. fr., Ci., C., L. — Soobl. Brentēsium -iī, n Brentezij: Dig.

brūtus 3 (prim. gr. βαρῦς)

1. težak, neokreten: pondus Lucr., tellus H. nepremična, corpora Ap.

2. pren.
a) (telesno) top, neobčutljiv (naspr. sensibilis): Eccl.
b) (duševno) top, brezčuten, slaboumen, neumen, nespameten, topoglav, bebast. α) o osebah, njihovem stanju idr. (naspr. sapiens): homo Pac. ap. Non., Fortunam insanam esse et caecam et brutam perhibent philosophi Pac. ap. Corn., adulescentia bruta et hebes Sen. ph., non sum tam brutus Ap., brutum scitum Caesaris Prud. nespametna, nepremišljena; šalj.: ista culpa Brutorum? Minime illorum quidem, sed aliorum brutorum, qui se cautos ac sapientes putant Ci. ep. β) o živalih: animalium hoc maxime brutum Plin. (o svinji). γ) o rečeh: fulmina Plin. nepomembne. Kot nom. propr. Brūtus -ī, m Brut = Bebec, priimek Junijevega rodu, poseb.

1. L. Iūnius Brūtus Lucij Junij Brut, patricij po rodu, sorodnik Tarkvinija Ošabnega (Tarquinius Superbus), ki se je delal bebastega, da bi s tem rešil sebe in osvobodil Rim kraljevskega nasilja: Ci., ex industria factus ad imitationem stultitiae Bruti haud abnuit cognomen L., Brutus erat stulti sapiens imitator, ut esset tutus ab insidiis, dire Superbe, tuis O.

2. M. Iūnius Brūtus Mark Junij Brut, plebejec, sin Marka Bruta in Servilije, sestre Katona Utičana, filozof in govornik, Ciceronov prijatelj, Cezarjev ljubljenec in pozneje morilec, padel je pri Filipih: Ci., Vell., Suet.

3. D. Iūnius Brūtus Decim Junij Brut, plebejec, Cezarjev legat in pozneje namestnik v Galiji, sozarotnik zoper Cezarja, po čigar smrti se je bojeval z Antonijem, ki ga je dal l. 43 zavratno umoriti: Ci., Vell., Suet. Pl. Brūtī: Ci., Plin. iun. — Od tod adj. Brūtiānus 3 Brutov (= M. Jun. Bruta): castra, ultio Val. Max., bellum civile Lact.; Brūtīnus 3 Brutov (= Marka Junija Bruta): consilia Ci. ep.

brzojàv (-áva) m

1. telegrafo:
brezžični brzojav telegrafo senza fili
navt. strojni brzojav telegrafo di macchina
sporočiti po brzojavu trasmettere per telegrafo

2. pog. (urad) telegrafo, ufficio del telegrafo

Buchstabe, der, (-ns, -n) črka; nach dem Buchstaben po črki

būcolicus 3 (gr. βουκολικός izβουκόλος goveji pastir) pastirski, kmečki, selski: modi O. ali poëma Col. pastirska pesem; subst. būcolica -ōrum, n pastirske pesmi, idile: Gell., Don., Serv., in extrema bucolicorum parte Amm. v zadnji pesmi svojih (Vergilijevih) idil. — V gr. obl. būcolicos -ē -on: bucolice tome (βουκολική τομή) bukolska diereza po četrti heksametrovi stopici; najpog. so jo rabili bukolski pesniki: Aus.; būcolica -ōn, n (sc. ποιημάτια) Bukolika, naslov Vergilijevih pastirskih pesmi.

Bucurēs -um, m Bukuri, mavretanski kralji, ki so jih po božje častili: Arn.

buč|a ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Kürbis

2. tehnika der Kolben (z okroglim dnom Rundkolben, destilacijska Destillierkolben, merilna [Meßkolben] Messkolben)

3. figurativno (glava) die Rübe, der Schädel, der Gehirnkasten, die Birne
imeti trdo bučo einen harten Schädel haben
dobiti jo po buči eins über den Schädel/auf die Rübe/aufs Dach bekommen
dati jo po buči eins über den Schädel hauen, eins aufs Dach geben

búča (-e) f

1. bot. (rastlina in plod) zucca (Cucurbita maxima)

2. pren. zucca, testa:
trda buča testa dura
imeti prazno bučo essere una zucca, essere senza sale in zucca

3. boccia; ampolla; bulbo; cucurbita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
buča z vodo una boccia d'acqua
buča za žganjekuho tamburlano
kem. destilacijska buča alambicco
kem. merilna buča matraccio graduato
fiz. Heronova buča fontana di Erone
pren. ohladiti bučo raffreddare una testa calda
pren. dati jih komu po buči dargliene a qcn.
dobiti jih po buči prenderle; prendersi una lavata di capo
pren. prinesti celo bučo domov passarla liscia, cavarsela; uscire incolume

buddeln kopati; buddeln in riti po (čem); igrati se v peskovniku