Franja

dormant, e [dɔrmɑ̃, t] adjectif speč; mirujoč, stagnanten; nepremičen; technique fiksen

eau féminin dormante stoječa voda
pont masculin dormant fiksen most
ligue féminin dormante ribiška palica, ki miruje v vodi, ne da bi jo ribič držal
meule féminin dormante spodnji (fiksni) mlinski kamen
la Belle au bois dormant Trnuljčica

dormiō -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. gr. δαρϑάνω spim, aor. ἔδαρϑον, ἔδραϑον, sl. dremati, dramiti)

1. spati: ire dormitum Kom., H. idr., dormitum abire Pl., se dormitum conferre, ad dormiendum proficisci, dormientem excitare, innumerabilia saecula dormisse Ci., dormire cum (pri) aliquo, cum aliqua Ci., O., Iuv., d. in lucem ali in medios dies H. do belega dne, dormitum dimitti H., altum (trdno) d. Iuv.; z abl. (na čem, v čem): Sarrano ostro V., thalamo O.; brezos.: minimum dormitur in illo (tecto) Iuv.; trans. prespa(va)ti; v pass.: nox est perpetua una dormienda Cat., tota mihi dormitur hiems Mart., nec a me totae (noctes) dormiuntur Aug.; preg.: non omnibus dormio Ci. ep. = ne prizanašam vsem enako, d. in aurem utramvis Ter. ali in aurem dextram Plin. iun. = spati (biti) brez skrbi; occ. na veke (za)spati: quid si illum tractim tangam, ut dormiat Pl.

2. pren. spati =
a) nedelaven biti, nič storiti: iis beneficia dormientibus deferuntur Ci. ne da bi z mezincem mignili, dormiet Venus Pr., ferulae dormiant Mart.
b) brezbrižen biti: Ter., Caelius in Ci. ep.

Opomba: Star. fut. dormībō Pl., dormībit Ca.

dormir* [dɔrmir] verbe intransitif spati; figuré počivati; mirovati; stati (stojim); zaspati (sur quelque chose pri čem); biti ohlapno povešen (jadro)

laisser dormir pustiti spati, pustiti pri miru, ne se dotakniti
ne pas dormir de quelque chose ne moči spati zaradi česa
dormir à bâtons rompus spati s prekinitvami
dormir debout biti zelo zaspan
histoire féminin à dormir debout skrajno dolgočasna, neverjetna zgodba
dormir à la belle étoile spati pod milim nebom, na prostem
dormir comme un loir, une marmolte, une souche spati ko polh, kot ubit, ko klada
ne dormir que d'un œil (figuré) čuvati se, paziti se
dormir du dernier sommeil spati večno spanje
dormir sur une oreille, les yeux ouverts slabo spati, imeti rahlo spanje
dormir à poings férmés spati kot ubit
dormir sur les deux oreilles mirno, varno spati, biti pomirjen
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
dormir d'un profond sommeil, profondément globoko, trdno spati
dormir sur son travail počasi, brez vneme, zaspano opravljati svoje delo; spati pri delu
ne réveillez pas le chat qui dort (figuré) ne pogrevajte starih stvari
la fortune vient en dormant sreča pride k tistemu, ki ne stori ničesar, da bi jo dobil
qui dort dîne spanje prežene lakoto
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tihe vode globoko derejo

dormire

A) v. intr. (pres. dōrmo)

1. spati:
dormire come un ghiro, come un masso, della grossa spati kot polh, kot klada, kot jazbec
dormirci sopra pren. prespati kaj

2. spati, biti nedejaven:
su, non dormire! daj no, zgani se!

3. pren. biti brez skrbi:
puoi dormire tranquillo lahko spiš brez skrbi
dormire tra due guanciali biti brez skrbi

4. umreti, biti mrtev:
dormire nel Signore umreti v Gospodu

5. pren. spati, mirovati, počivati:
i campi dormono sotto la neve polja počivajo pod snegom
la pratica dorme da più di un anno zadeva miruje že več kot leto dni

B) v. tr. prespati:
dormire la grossa spati mirno spanje
dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnika
dormire il sonno eterno spati večno spanje
PREGOVORI: chi dorme non piglia pesci preg. kdor hrka, ta ne srka

dos [do] masculin hrbet; naslanjalo za hrbet; hrbtna stran; populaire zvodnik

dos à dos s hrbtom proti hrbtu
à dos zadaj, za; figuré proti sebi
à dos de na hrbtu
au dos de quelque chose na hrbtni strani česa
de dos od zadaj
dans le dos na, v hrbtu
en dos d'âne sedlast
bête féminin à dos tovorno živinče
chaire féminin à dos naslanjač
dos de la main, du nez hrbet roke, nosti
agir dans le dos de quelqu'un delovati komu za hrbtom
en avoir plein le dos biti naveličan, sit, utrujen, imeti dovolj česa
avoir bon dos (figuré) imeti širok hrbet; brez slabe volje prenašati nevšečnosti
sa migraine a bon dos njena migrena (ji) je pripraven izgovor
n'avoir pas une chemise sur le dos (figuré) še srajce ne imeti
l'avoir dans le dos (populaire) ne uspeti, doživeti razočaranje
courber le dos ponižno se ukloniti, se podvreči
être large de dos imeti široka ramena
être sur le dos (familier) dolgo ležati (tudi zaradi bolezni)
être sur le dos de quelqu'un biti vzdrževan od koga; biti komu vedno za petami; zasledovati, nadzorovati koga
faire froid dans le dos de quelqu'un prestrašiti koga
faire le gros dos ukriviti hrbet (o mački), figuré delati se važnega
se laisser manger la laine sur le dos pustiti se goljufati, se odirati
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj, napraviti ga odgovornega za kaj
mettre tout sur le dos vse nase natakniti
mettre, renvoyer dos à dos nobeni od dveh strank ne dati prav
mettre, avoir quelqu'un à dos razdražiti, imeti koga proti sebi, narediti si ga za sovražnika
porter quelque chose sur son dos nositi breme kake stvari, odgovarjati za kaj
signer au dos d'un chèque podpisati se na hrbet čeka
tomber sur le dos pasti na hrbet
tomber sur le dos de quelqu'un pasti, planiti po kom
cela vous retombera sur le dos vi boste nosili posledice
tourner, montrer le dos à quelqu'un komu hrbet obrniti; zbežati

dose|či [é] (-žem) dosegati

1. z roko, visoko starost, vrhunec, hitrost, cilj, sporazum: erreichen

2. kaj pri kom: ausrichten, (izposlovati) erwirken, erzielen, kljub nasprotovanju: durchsetzen; (pridobiti) erlangen; z dolgotrajnimi prizadevanji: herbeiführen; s pogajanji aushandeln; zmago: erringen
doseči dobiček einen Gewinn machen
doseči rekord einen Rekord werfen/laufen/erzielen
doseči soglasje sich einigen, sich einig werden
doseči pri kom spremembo mnenja (jemanden) umstimmen
doseči svojo pravico zu seinem Recht kommen
doseči vrhunec kulminieren, gipfeln
doseči zadetek šport (gol) einen Treffer/ein Tor erzielen, loterija: einen Treffer machen
ne doseči predpisane velikosti ipd.: (die Normgröße) unterschreiten
poskušati doseči (prizadevati si za) (etwas) erstreben, hinwirken auf (etwas)
figurativno veliko doseči es weit bringen

doséči to reach; to attain (cilj an end); to win; to achieve (svoj cilj, namen one's purpose)

ne doséči to fall short of
doséči obalo to reach shore
doséči visoko starost, starost 30 let to reach a great age, to attain the age of 30 years
ta knjiga je dosegla 10 izdaj this book reached its 10th edition
doséči popolnost to reach perfection
doséči sporazum to reach an understanding
doséči strop to reach the ceiling
niso mogli doséči vrha griča they could not reach the top of the hill
doséči slavo, zmago to win fame, a victory

dosega|ti [é] (-m) doseči ➞ → doseči
dosegati normo die Norm erfüllen
ne dosegati koga/česa po kakovosti ipd.: unterlegen sein, vrednosti, norme, meje: unterschreiten, [darunterliegen] darunter liegen

doségati atteindre, obtenir, parvenir à

ne dosegati koga être inférieur à, le céder à quelqu'un

dosegljiv (-a, -o) erreichbar, z roko: greifbar; finančno: erschwinglich; (ki ga je mogoče dobiti) erhältlich
človek: ne biti dosegljiv nicht zu sprechen sein

dosézati glasba

doseči; ne dosežem stropa I cannot reach the ceiling

dosti¹ [ô]

1. (veliko) viele (dosti dreves viele Bäume, v dosti primerih in vielen Fällen), viel (dela viel Arbeit); (prilično) ziemlich viel
ne dosti nicht viel
ne kaj dosti nicht besonders viel
dosti časa viel Zeit
pred dosti časa vor langer Zeit
dosti poguma viel Mut (za to je treba dosti poguma dazu gehört viel Mut)
viel- (ki je dosti potoval [vielgereist] viel gereist, ki je doživel dosti hudega vielgeprüft)

2. (močno) sehr, stark

3. (precej) s komparativom: viel (boljši viel besser, debelejši viel stärker; prej viel früher)
|
dosti dati na Xovo mnenje ipd.: viel geben auf
(pripisovati velik pomen) viel liegen an (kdo da dosti na kaj jemandem liegt viel an einer Sache)
ni dosti manjkalo … es hat nicht viel gefehlt
dosti pričakovati od viel erwarten von, da bo kdo naredil, da mu bo uspelo: (jemandem) viel zutrauen
videti dosti sveta weit herumkommen
zganjati dosti hrupa viel Wind machen (um etwas)
ki terja dosti časa zeitraubend
ki dosti zaleže sparsam im Gebrauch

dôsti adv.

1. abbastanza, assai, molto, parecchio:
dosti delati lavorare molto
počutiti se dosti bolje sentirsi molto meglio
pren. imeti dosti česa averne abbastanza di qcs.

2. pren. (za izražanje mere, ki je ni dovoljeno preseči) basta:
dosti je čvekanja (e) basta con le chiacchiere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
povsod ga je dosti lo trovi, lo incontri dappertutto, un presenzialista
pren. tega ne malo ne dosti ne razumem non ci capisco né punto né poco
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt contro numero maggiore non ti giova alcun valore

dotakn|iti se (-em se) dotikati se česa (etwas) berühren (tudi vprašanja, te točke ipd.), (etwas) anrühren; mimogrede: (etwas) streifen (tudi vprašanja ipd.); koga: (jemanden) berühren, anrühren, streifen
poskusi se me dotakniti! rühr mich nur an!
dotakniti se tal z nogami: auffußen, den Fuß/die Füße aufsetzen
|
ne se dotakniti hrane, cigaret ipd.: nicht anrühren, denarja, zalog, časti, dostojanstva, svobode: nicht antasten
| figurativno (ne pritakniti se) nicht an (etwas) rühren, (etwas) unberührt lassen
ne dotakniti se česa za nobeno ceno figurativno nicht mit der Zange anfassen

dotakníti se to touch; to come in contact with; (omeniti) to mention slightly, to hint at, to refer to, to allude to, to touch upon; (oplaziti) to brush (in passing)

lahko dotakníti se to dab, to tap
ne dotikaj se mojih papirjev! don't touch my papers!
ne dotikaj se me! don't touch me!, don't lay a finger (ali a hand) on me!, hands off!
najbolje je, da se tega ne dotikaš better leave it alone
njihova hiša se dotika naše their house abuts on ours

dotakníti se (-em se) | dotíkati se (-am se) perf., imperf.

1. toccare (con la mano); toccare lievemente, sfiorare:
dotakniti se boleče točke toccare un punto dolente
pren. noben moški se je še ni dotaknil non ha avuto finora alcun rapporto sessuale, è ancora vergine
fant je pošten, nikoli se ne dotakne tujega il ragazzo è onesto, non ha mai toccato roba d'altri

2. publ. (nekoliko spregovoriti) toccare, menzionare, accennare (a), sfiorare:
dotakniti se problema accennare al problema

3. toccarsi, essere a contatto:
skrajnosti se dotikajo gli estremi si toccano

dotika|ti se (-m se) dotakniti se česa: (etwas) berühren; (otipavati) tasten nach
dotikati se z nogo mit dem Fuß berühren, namenoma drugega človeka: füßeln
figurativno an (etwas) rühren
ne dotikati se česa figurativno nicht an (etwas) rühren, za zadeve, ki lahko postanejo nevarne: die Finger von (etwas) lassen
ne dotikaj(te) se! nicht berühren!
ne dotikaj se me! rühr mich nicht an!

dotíkati se ➞ dotakniti se; to be contiguous

ne dotikati se! don't touch!
skrajnosti se dotikajo extremes meet
stol se dotika stene the chair touches the wall

dotíkati se se toucher, frôler, effleurer, être contigu (ali attenant) ; concerner, regarder, toucher

ne dotikajte se razstavljenih predmetov ne pas toucher aux objets exposés

dȍtuga ž nuja, naglica: nije mi dotuga nijedna nič se mi ne mudi