Franja

lótiti se commencer à, se mettre à, entreprendre, s'attaquer à, mettre la main à la pâte ; (napasti) attaquer quelqu'un ali quelque chose, s'attaquer à quelqu'un; saisir, s'emparer de; aborder

lotiti se dela se mettre à l'œuvre (ali à l'ouvrage, à la besogne)
strah se ga je lotil la peur le saisit, il fut saisi de peur (ali de frayeur)
bolezen se ga je lotila il fut atteint (ali touché) par une maladie, il attrapa une maladie
kako naj se tega lotim? comment dois-je m'y prendre?, comment faut-il que je m'y prenne?

lōtos (in lōtus) -ī, f (gr. ὁ λωτός) bot. lotos, ime več rastlin:

1. egiptovski lokvanj (Nymphaca nelumbo Linn. ali Nelumbium speciosum Willdenow), za stare Egipčane podoba rodovitnosti in zato sveta rastl., pogosto upodobljena na spomenikih; njen plod (faba Aegyptia) je užiten. Ta rastl. je danes v Egiptu iztrebljena; najdemo jo le še v Indiji: Plin.

2. číčimak (Rhamnus lotus Linn., Zizyphus lotus Lamarck), drevo, ki raste ob severnoafriški obali, s sladkim in blagodišečim sadom, ki so ga uživali Odisejevi tovariši; po njem so dobili svoje ime tudi Lotofagi (Lōtophagī). Ta sad še sedaj (kot „jujuba“) prodajajo po vseh severnoafriških trgih: V. (Georg. 2, 84), aquatica lotos O. (po mnenju drugih je to egiptovski lokvanj), hae fuere lotoe (gr. nom. pl.) patulā ramorum opacitate lascivae Plin.; metaf. tudi sad tega drevesa, čičimakova jagoda: Hyg. (pri katerem je beseda m.), Sil., nec degustanti lotos amara fuit O., lotosque herbaeque tenaces Pr.; meton. iz čičimakovine izdelana piščal(ka): terret et horrendo lotos adunca sono O., Phoebi superatus (sc. Marsya) pectine loton Sil.; kot m.: Palladius tenero lotos ab ore sonat Mart.

3. neko drugo, tudi v Italiji domače drevo, sicer imenovano celthis, koprivovec, koprivček (Celtis australis Linn.): eadem Africa … insignem arborem loton gignit, quam vocat celthim Plin. (13, 104; na tem mestu pisec zamenjuje koprivovec s čičimakom).

4. = faba Graeca italijanska dateljnova sliva, dragun (Diospyros lotus Linn.): faba Graeca, quam Romae … loton appellant Plin.; kot m.: Ci. ep. (7, 20, 2).

5. medena ali skalna detelja, orehovec (Trifolium melilotus officinalis Linn.), neka krmna rastlina: cytisum lotusque frequentīs ipse manu … ferat praesepibus V.

lottare v. intr. (pres. lōtto) boriti se, bojevati se (tudi pren.):
lottare per i diritti civili boriti se za državljanske pravice
lottare contro le sopraffazioni boriti se zoper nasilje

louer² [lwe] verbe transitif v najem dati ali vzeti, najeti, rezervirati

louer des chambres aux estivants oddajati sobe letoviščarjem
chambre féminin à louer soba za najem
appartement masculin loué najemninsko stanovanje
louer un appartement, un canot à moteur najeti stanovanje, motorni čoln
louer sa place dans le train rezervirati si prostor v vlaku
se louer stopiti v službo; udinjati se

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride

loustic [lustik] masculin, familier šaljivec, vesel bratec

faire le loustic šale zbijati, šaliti se

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza

lūbricus 3 (prim. lābor, lābī)

1. (s)polzek, drsen, opolzel, gladek: locus Pl., via lubricā glacie non recipiente vestigium L., planta Sil., lapis Mart.; subst. lūbricum -ī, n spolzkost, (s)polzka (gladka) tla: in lubrico locare Plin.; z gen.: illi (sc. equi) … lubrico paludum lapsantes T. na spolzkih močvirnatih tleh, lubrico viae T., lubrico itinerum T. po polzkih stezah, per lubricum niti Lact., per lubrica surgens V., lubrica vallium Ap.; o živalih: anguis V., conchylia H. sluzave, sluzaste, piscis Plin.; metaf. (o človeku) gladek = varav, (pre)varljiv, ukanljiv, prevarantski, goljufiv: patrias temptasti lubricus artes V., acri lubricus astu Val. Fl.

2. metaf.
a) negotov, omahljiv, majav, nevaren, zapeljiv, zvodljiv, zavajajoč: locus Ci., Plin. iun., via vitae lubrica Ci., lubricae viae adulescentiae Ci., aetas puerilis maxime lubrica et incerta Ci., cupiditas dominandi praeceps et lubrica Ci., l. reprehensio, ratio defensionis Ci., tempus Sen. rh. nevarni (= zavajanju izpostavljeni) čas mladosti, lubrica principis aetas T., status T. položaj; pesn. z inf.: vultus lubricus aspici H. zapeljiv; subst. n. negotovost, nejasnost, nevarnost: in lubrico versari Ci., Sen. ph., lubricum adulescentiae nostrae T. negotova doba moje mladosti, in praecipiti et lubrico stare Cu., lubricum aetatis, consilii, tutelae Dig., lubricum fidei Macr. nezanesljivost zvestobe.
b) ki se hitro (zlahka) izmuzne, izmikajoč se, hitro premikajoč se, hitro tekoč, gibljiv, gibčen, gibek, (u)bežen, uhajajoč: Simois H., amnis O., membra O., lubricos oculos fecit (sc. natura) et mobiles Ci., annus O., quoniam (sc. historia) lubrica est et fluit Q., alia propter subtilitatem lubrica sunt Sen. ph. zlahka uide iz spomina; z ad = nagnjen k čemu: aetas, quae magis ad vitium lubrica esse consuevit Ambr.; z inf. = pripravljen (kaj storiti): flore capi iuvenum primaevo lubrica mentem nympha Sil. le preveč pripravljena, nagnjena k.

lūcēscō (in lūcīscō) ere, lūxī (incoh. glag. lūcēre)

1. (pesn.) zasvetiti, zasijati: novum terrae stupeant lucescere solem altius V.; o dnevu napočiti, zazoriti se, začeti se, nastopiti: cum cras lucescere Nonas dicimus O.

2. klas. le brezos. luciscit (lucescit) dani se, svita se, začenja se daniti, dan se zaznava: lucescit hoc (tu, sc. na nebu) iam Pl. = luciscit hoc iam Ter., cum lucisceret Ci., ubi luxit C. ko se je zdanilo, et iam luciscebat L.

3. metaf. luciscens amor Fr. svetleča, žareča, lesketajoča.

lucidare v. tr. (pres. lucido)

1. (lustrare) loščiti:
lucidare le scarpe pološčiti čevlje
lucidare il pavimento loščiti pod

2. (ricalcare su carta lucida) kopirati, prerisati

lūci-fer -fera -ferum (lūx in ferre)

1. svetlo(bo)nosen, svetlobo (od)dajajoč: lampas Acc. fr., pars lunae Lucr. ki je razsvetljen, equi O. konji boginje Lune, fenestrae Cod. I.

2. occ. na svetlobo (na dan) spravljajoč = porod pospešujoč: Diana Lucifera Ci., l. manūs O.

3. metaf. svetlobonosen = blagonosen, odrešilen: Prud.

4. klas. le subst. Lūcifer -ferī, m (spol po gr. ὁ φωσφόρος sc. ἀστήρ) Svetlo(bo)nosec, tj. planet Venera, danica: stella Lucifer interdiu, noctu Hesperus ita circumeunt … Varr., infima est quinque errantium terraeque proxima stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Latine dicitur Lucifer Ci., stella gravis nobis, Lucifer ortus erat O., tres ubi Luciferos veniens praemiserit Eos O.; po bajki je Lucifer sin Avrore, Keiksov (Cēōx) in Dajdalionov oče, ki je z Venero tekmoval za stavo lepote: O., Hyg., Stat., Cl.; od tod Lucifero genitus (= Ceyx) O.; meton. dan: tot Luciferi O., non habet officii Lucifer omnis idem O., exsiliente Lucifero Amm.

lūci-fuga -ae, m (lūx in fugere)

1. plašeč (boječ) se svetlobe, bežeč pred svetlobo, „svetlobežnik“: maritus l. Ap. = Amor, ki je k Psihi prihajal le ponoči, cum ipse … lucifuga non sis mihi mutuo conspicuus Ap., homines Amm.

2. occ. = kdor dela iz noči dan, „ponočno svetilo“ = ponočnjak: turba lucifugarum Sen. ph.

Lūcīlius 3 Lucílij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Q. Lucilius Balbus Kvint Lucilij Balb, stoik, Panajtijev učenec, zastopnik stoiške šole v Ciceronovem spisu De natura deorum: Ci., Lact.

2. C. Lucilius Gaj Lucilij, roj. l. 180 v Svesi Avrunki, prijatelj Scipiona Afričana mlajšega, s katerim se je leta 134 bojeval pred Numancijo, začetnik rim. satire, umrl l. 103. Zapustil je 30 knjig satir, ki so se ohranile le v odlomkih: Ci., H. (ki sodi o njem enostransko in krivično), Plin., Q., Pers., Suet., T. idr.

3. Lucillius Bassus Lucilij Bas, ne preveč imeniten rim. pesnik: Ci. ep.

4. Lucilius Iunior Lucilij junior (mlajši), prijatelj Seneke mlajšega, stoik, ki se je prizadevno ukvarjal z znanostjo in pesništvom: Sen. ph.

5. Lūcīlia -ae, f Lucílija hči Manija Lucilija, nečakinja pesnika Gaja Lucilija, soproga Gneja Pompeja Strabona (konz. 89), mati Gneja Pompeja Velikega: Vell. — Od tod adj. Lūcīliānus 3 Lucílijev = pesnika G. Lucilija, lucílijski: character Varr., ille versus Plin., aetas Macr., formix Arn. Lucilijevo „Kurbišče“ (naslov Lucilijeve satire), Lucillianum (!) quippiam retulisti? Hier.

lūcīnus 3 (lūx) lučen, k luči (na dan, k svetlobi) spravljajoč: horae Prud. rojstne ure; klas. le subst. Lūcīna -ae, f Lucína,

1. bogoslužno ime porodnih boginj Junone in Diane: Iuno Lucina Pl., Ter., tu Lucina dolentibus Iuno dicta puerperis Cat., tu nobis lucem, Lucina, dedisti O.; o Diani: si vocata partubus Lucina veris affuit H., sive tu (sc. Diana) Lucina probas vocari H., casta fave Lucina V.; meton. rojevanje, porod, roditev: tum primos Lucinae expertae labores V. je prvič rodila, aetas Lucinam pati V. telitev, cui rugis uterum Lucina notavit O.

2. = Hecate, boginja, ki je povzročala hude sanje in ponočne pošastne prikazni: efficiat vanos noctis Lucina tremores Tib.

lucir [-zc-] o-, raz-svetliti; svetiti se, sijati, bleščati se, lesketati se

lucir sus facultades svoje sposobnosti razkazovati (pokazati)
lucir un vestido razkazovati obleko, imeti novo obleko
eso no te luce to ni lepo od tebe
lucir en blesteti v, ponašati se z
el lucir del sol sončni sij
le luce el pelo videti je beden
lucirse lišpati se; odlikovati se
lucidos estaríamos si... še tega bi se manjkalo, da ...
¡nos hemos lucido! ¡lucidos estamos! kakšna blamaža!

lucrare v. tr. (pres. lucro) pridobiti, služiti:
lucrare con attività illecite služiti z nedovoljeno dejavnostjo
lucrare le indulgenze relig. dobiti odpustke

Lucrētius 3 Lukrécij(ev), ime rim. patricijskega in plebejskega rodu. Poseb.

1. Sp. Lucretius Tricipitīnus Spurij Lukrecij Tricipitin, rim. senator in mestni prefekt (praefectus) za časa Tarkvinija Ošabnega, konz. l. 509: Ci., L. Njegova hči Lucrētia -ae, f Lukrécija, soproga Tarkvinija Kolatina, ki se je zabodla, ker jo je posilil Sekst Tarkvinij, sin kralja Tarkvinija Ošabnega; zato so Rimljani vso kraljevo rodbino izgnali: Ci., L., O., Sen. ph., Iuv., Aur.; apel. Lucrētia Lukrécija = čista žen(sk)a: Petr., Mart.

2. T. Lucretius Carus Tit Lukrecij Kar, Ciceronov sodobnik, eden najznamenitejših rimskih pesnikov, ki je spesnil 6 spevov obsegajočo filozofsko pesnitev De rerum natura, v kateri svojim rojakom razlaga Epikurov nauk o atomih. Umrl je l. 55: Ci. ep., H., Q., Stat., Gell. (po nekaterih ta pesnik ne pripada Lukrecijevemu rodu, ampak je morda le osvobojenec kakega Lukrecija).

3. Q. Lucretius Vespillo Kvint Lukrecij Vespilon
a) Sulov sodobnik, dober govornik in pravnik: Ci.
b) senator in Pompejev pristaš, ki je l. 49 naredil samomor, potem ko so Cezarjevi pristaši osvojili mesto Sulmono, ki jo je bil zasedel: C.

lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol

luč življenja flambeau moški spol de la vie
prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
ugasniti luč éteindre la lumière
pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
z lučjo varčevati économiser la lumière
na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
proti luči à contre-jour
pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
zagledati luč sveta voir le jour, naître
kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

luego takoj, kmalu; nato, potem; torej

luego, luego na mestu, takoj
pienso, luego existo mislim, torej sem
¿luego será verdad? je morda le res?
desde luego takoj, zdajle; naravno, samoumevno
(de) luego a luego nemudoma, brez odlašanja
luego que, luego come kakor hitro, brž ko
luego que lo reciba kakor hitro to prejmem