Franja

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

sréčanje (-a) n

1. incontro:
imeti neprijetno srečanje fare un brutto incontro

2. incontro; convegno, appuntamento:
srečanje zunanjih ministrov l'incontro dei ministri degli esteri
mednarodno srečanje slavistov convegno internazionale degli slavisti
srečanje na vrhu incontro al vertice, summit

3. šport. partita, incontro; combattimento, match; raduno:
nogometno srečanje incontro di calcio
rokoborsko, boksarsko srečanje incontro di lotta libera, di pugilato
srečanje jadralcev (jadralna regata) raduno velico
neodločeno srečanje match nullo

sréčen happy; lucky; fortunate, felicitous; safe

biti ves sréčen (plavati v sreči) (figurativno) to walk (ali to tread) on air
sréčen dogodek happy event
po sréčnem naključju by a happy chance, luckily
bil je to sréčen dan zame that was a fortunate day for me
imeti kar sréčno za seboj to be well out of something
imaš se lahko za sréčnega, da si se izvlekel iz tega you may count yourself lucky to be in the clear (ali to have got out of it)
sréčno pot! a pleasant journey!, farewell!, fare well!, (čez morje) a good passage!
sréčno! good luck!, goodspeed!, may good luck go with you!

sréčen heureux, fortuné, bon

srečen dan une heureuse journée
srečno pot! bon voyage!
srečno naključje, srečen slučaj un heureux hasard
srečna rešitev une bonne (ali heureuse) solution
imeti srečno roko avoir la main heureuse
biti rojen pod srečno zvezdo être né sous une bonne étoile
srečno dospeti arriver à bon port
srečno! (ob slovesu) au revoir!, adieu!, (rudarski pozdrav) bonne chance!

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end

srȅćan -ćna -o srečen: biti srećan i presrećan; biti -e ruke imeti srečno roko; prema njegovim rečima, on je srećan

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

stal|en (-na, -no) ständig, dauernd, beständig, bleibend, konstant; (nenehen) fortwährend, fortdauernd, fortlaufend, fortgesetzt; (nepretrgan) kontinuierlich; (enakomeren) [gleichbleibend] gleich bleibend, stetig; (fiksen) feststehend, ortsfest, stehend, stet, fest; Dauer- (kateter der Dauerkatheter, najemnik der Dauermieter, zob der Dauerzahn, brezposelnost die Dauerarbeitslosigkeit, hitrost die Dauergeschwindigkeit, infuzija die Dauertropfinfusion, napetost die Dauerspannung, naselbina die Dauersiedlung, obremenitev die Dauerbelastung, razstava die Dauerausstellung, služba die Dauerstellung, stranka der Dauerkunde, ustanova die Dauereinrichtung, vstopnica die Dauerkarte, zaposlitev die Dauerbeschäftigung, zaščita der Dauerschutz, stanje der Dauerzustand, zobovje das [Dauergebiß] Dauergebiss); Stamm- (lokal das Stammlokal, sedež der Stammsitz, volivec der Stammwähler, sedež der Stammplatz, omizje die Stammtisch, občinstvo das Stammpublikum, osebje das Stammpersonal, jedro moštva šport die Stammmannschaft)
nekaj stalega eine Dauereinrichtung
ki ima stalno ceno preisstabil
imeti stalno obliko formbeständig sein

stalíšče point moški spol de vue, prise ženski spol de position, avis moški spol , opinion ženski spol , aspect moški spol , attitude ženski spol

z ekonomskega (vojaškega) stališča du point de vue économique (militaire)
zastarelo stališče point de vue dépassé (ali périmé, démodé)
imeti težko stališče être dans une situation difficile (ali délicate)
biti, stati na staličšu, da être d'avis que
ne strinjam se z vašim stališčem je ne suis pas de votre avis
zastopati drug(ačn)o stališče être d'un autre avis, penser différemment
zavzeti stališče do kakega vprašanja prendre position sur une question, se prononcer sur une question
ne zavzeti nobenega stališča s'abstenir de tout commentaire

stampa f

1. tisk, tiskanje:
bozze di stampa korekturne pole
macchina da stampa tiskarski stroj
sala stampa tiskarna
dare un'opera alla stampa, alle stampe tiskati delo
essere in corso di stampa biti v tisku

2.
stampe pl. ptt tiskovine

3. ekst. tisk, časopisi:
stampa quotidiana, periodica dnevni, periodični tisk, periodika
stampa libera, indipendente svobodni, neodvisni tisk
stampa prezzolata, venduta plačani tisk
stampa di destra, di sinistra desničarski, levičarski tisk
stampa gialla, rosa senzacionalistični, sentimentalni tisk
libertà di stampa svoboda tiska
ufficio stampa tiskovni urad

4. tisk, časnikarji:
conferenza stampa tiskovna konferenca
sala stampa dvorana za tisk

5.
avere una buona, una cattiva stampa imeti laskave, nenaklonjene komentarje v tisku; pren. biti na dobrem, slabem glasu

6. umet. grafika (odtis v grafični tehniki)

7. tekstil
stampa dei tessuti tiskanje tkanin

8. foto kopiranje

9. pren. kov; baža:
un uomo di vecchia stampa človek starega kova

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

standard¹ moški spol (-a …) življenjski: der Lebensstandard
imeti visok standard einen hohen Lebensstandard haben

Ständer, der, (-s, -) stojalo; Jagd noga; Baukunst, Architektur stojka; bei Wagen: nosilni stebriček; Technik beim Generator: stator; einen Ständer haben figurativ imeti erekcijo

standfest trden, stabilen; nicht mehr ganz standfest sein imeti mehke noge

stanje bojne pripravljenosti srednji spol vojska die Kampfbereitschaft
imeti v stanju bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft halten
spraviti v stanje bojne pripravljenosti in Kampfbereitschaft versetzen

stanovanje samostalnik
1. (prostor za bivanje) ▸ lakásStarejši par je ostal na cesti, ker ju je novi lastnik vrgel iz stanovanja. ▸ Egy idősebb házaspár az utcán találta magát, mivel az új tulajdonos kidobta őket a lakásból.Povezane iztočnice: neprofitno stanovanje, socialno stanovanje, lastniško stanovanje, najemniško stanovanje, najemno stanovanje, občinsko stanovanje, oskrbovano stanovanje

2. neštevno (bivanje; nastanitev) ▸ lakhatás, kvártélyOba, mama in oče, sta mi hrano in stanovanje nudila zastonj. ▸ Mindketten, anyám és apám is ingyen biztosítottak nekem kosztot és kvártélyt.Imela je srečo, da je teta živela v Dravljah in jo je med študijem vzela na stanovanje. ▸ Szerencséje volt, hogy a nagynénje Dravljében lakott, és egyetemi tanulmányai alatt lakhatást biztosított neki.Njega so dali v internat, mene pa k družini nekega profesorja, kjer so imeli na stanovanju še enega dijaka. ▸ Bentlakásos iskolába adták, engem pedig egy professzor családjához helyeztek, ahol egy másik diáknak is biztosítottak helyet.Šolanje pri jezuitih je bilo zastonj, ni pa bil zastonj kolegij, zato je moral Vega najti podpornike v mestu, kjer je bil na stanovanju in hrani. ▸ A jezsuitáknál a tanulás ingyenes volt, de a kollégium nem, így Vegának támogatókat kellett találnia a városban, ahol kapott kosztot és kvártélyt.
Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. ▸ Élelmet, lakhatást és ösztönző jövedelmet biztosítunk.

stanovánje apartments pl, ZDA apartment, lodgings pl

etažno stanovánje flat; quarters pl pogovorno digs pl, arhaično diggings pl; residence, dwelling, domicile
hrana in stanovánje board and lodging, bed and board
opremljeno stanovánje furnished apartments pl
enosobno stanovánje bed-sitting-room, bed-sitter, bed-sit
stanovánje v hiši brez dvigala ZDA walk-up apartment
prosto stanovánje in hrana all found
službeno stanovánje official residence
pomanjkanje stanovánj housing shortage, scarcity of lodgings
najem stanovánja lease
ara za stanovánje deposit, earnest (money)
izselitev iz stanovánja removal
sprememba stanovánja change of residence, removal
zamenjava stanovánja exchange of dwellings
najemnina za stanovánje rent, rental
dati odpoved stanovánja komu to give someone notice to quit
imeti prosto stanovánje to live rent free (v in), to have unpaid accommodation
iskati stanovánje to go in search of lodgings, to be house-hunting
izprazniti svoje 4 sobno stanovánje to vacate one's four-room flat
odda(ja)ti stanovánja to let apartments (ali lodgings)
vreči iz stanovánja to eject, (zakonsko) to evict
vseliti se v stanovánje to occupy one's apartment (ali rooms, accommodation), to move in
zaarati stanovánje to give earnest money (ali a deposit) as part of the rent
z gostijo proslaviti nastanitev v novem stanovánju to have a housewarming

stanovánje logement moški spol , habitation ženski spol , appartement moški spol , home moški spol , chez-soi moški spol , domicile moški spol , demeure moški spol

dvosobno stanovanje appartement de deux pièces, familiarno deux-pièces moški spol
kletno stanovanje habitation en sous-sol
mansardno, podstrešno stanovanje logement mansardé
pritlično stanovanje (logement au) rez-de-chaussée moški spol
samsko stanovanje garçonnière ženski spol
službeno stanovanje logement de service (ali attribué aux fonctionnaires)
trisobno stanovanje logement de trois pièces
zasilno stanovanje logement provisoire (ali de fortune)
brez stanovanja sans domicile, sans demeure
stanovanje z (vsem) komfortom logement (ali appartement) grand (ali tout) confort
gradnja stanovanj construction ženski spol de logements
gradnja družbenih stanovanj construction d'habitations à bon marché (ali v Franciji à loyer modéré (H.L.M.))
menjava stanovanja changement moški spol de logement (ali de domicile, de résidence)
pomanjkanje stanovanj manque (moški spol ali pénurie ženski spol) de logements
imeti hrano in stanovanje être nourri et logé
izseliti se iz stanovanja quitter un appartement, déménager
vseliti se v stanovanje emménager
dati stanovanje v najem louer un appartement, donner un appartement en location
najeti stanovanje louer (ali prendre) un appartement

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

starínski (-a -o) adj.

1. antico, vecchio:
starinski plesi danze antiche
starinske posode vasellame antico
lingv. starinske besede arcaismi

2. (nemoderen, nesodoben) antiquato, obsoleto, arcaico:
imeti starinske nazore avere idee antiquate