martel [martɛl] masculin
se mettre martel en tête delati si skrbi
Zadetki iskanja
- martes moški spol torek
martes de Carnaval pustni torek
Martes Santo veliki torek
en (viernes y) martes, ni te cases ni te embarques (po španskem ljudskem verovanju) torek (in petek) nesrečen dan - más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in
más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)! - masa ženski spol testo, gmota, masa; malta; množica; zapuščina
masa coral pevsko društvo
masa global konkurzna masa
el pueblo en masa vse ljudstvo - mascotte [maskɔt] féminin, familier maskota, srečenosna lutka; obesek, oseba, žival, stvar, ki prinaša srečo; talisman
il a pour mascotte un petit ours en peluche za maskoto ima medvedka iz pliša - masóven
masovna demonstracija manifestación f en masa
masovni odpust despido m en masa
masovni grob fosa f comun
masovmi sestanek mitín m de masas - masse1 [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo
la masse, la grande masse de večina
de toute sa masse z vso svojo težo
en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
masse de la faillite konkurzna masa
masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
les masses laborieuses delovne množice
fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
manifestation féminin de masse masovna manifestacija
meurtre masculin en masse množičen umor
il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje - massif, ive [masif, iv] adjectif masiven, težak in debel; močan (doza); množičen, masoven; figuré okoren, neokreten
arrestations féminin pluriel massives množične aretacije
bijou masculin en or massif dragulj v masivnem zlatu
dose féminin massive de poison velika, močna doza strupa
manifestation féminin massive množična manifestacija, demonstracija - másten de grasa; gordo; craso
masten madež mancha f de grasa
mastni dobički pingües ganancias f pl (ali beneficios m pl)
mastno meso carne f gorda
mastna služba fam canonjía f; sinecura f; empleo m lucrativo
masten tisk impresión f en negrilla
mastna zemlja tierra f grasa - mát (šah) mat moški spol
šah mat! échec et mat!
dati mat, postaviti koga pred mat (tudi, figurativno) donner échec et mat à quelqu'un, mettre quelqu'un en échec; (moten, medel) mat, terne - materia ženski spol snov, materija, tvarina; predmet, stvar
materia colorante barvilo
en materia de kar se tiče, glede
entiar en materia priti k stvari
materias fecales iztrebki, blato
materias primas, primeras materias surovine
índice de materias vsebinsko kazalo - máterin, materínski de la mère, maternel
materni jezik langue maternelle
materna ljubezen amour maternel
materinski dan fête ženski spol des mères
materina dušica (botanika) serpolet moški spol
materna zemlja mère patrie ženski spol, métropole ženski spol
materno znamenje tache ženski spol (de vin), envie ženski spol, naevus moški spol
po materni strani (v sorodu) (parent) du côté maternel, en ligne maternelle - materínščina langue maternelle
pouk v materinščini enseignement moški spol en langue maternelle - math, maths [mat] féminin pluriel, familier matematika; (familier)
prof de math profesor matematike
étudier les maths študirati matematiko
être nul en maths biti slab matematik - máti mère ženski spol
brez matere sans mère
brezsrčna mati mère dénaturée, marâtre ženski spol
hišna mati (bonne) mère de famille
krušna mati mère nourricière (ali adoptive)
pisana mati belle-mère, (starinsko) marâtre
stara mati grand-mère ženski spol
mati božja mère de Dieu
mati domovina mère patrie ženski spol
mati prednica (v samostanu) Mère supérieure
po materi du côté maternel, en ligne maternelle
kakor mati skrbeti za koga entourer quelqu'un de soins maternels, dorloter quelqu'un
biti komu za mater tenir lieu (ali servir) de mère à quelqu'un
lenoba je mati vseh pregreh l'oisiveté est mère de tous les vices
previdnost je mati modrosti prudence est mère de sûreté - matière [matjɛr] féminin snov, tvarina, tvar, substanca; gmota, masa; figuré povod, vzrok; priložnost; predmet, téma, objekt; (stvarno) področje; (šolski) učni predmet; juridique zadeva, primer
en matière de kar zadeva, kar se tiče, gledé, v zadevi
en pareille matière v takih stvareh
matières d'alimentation hranila, hranilne snovi
matière brute surovi material
matière colorante barvilo
matière détonante, explosive razstrelivo
matière entremêlée primes
matières d'examen izpitri predmeti
matières à option izbirni predmeti
matières fécales fekalije
matières grasses maščobe
matière inflammable vnetljiva snov
matière pénale kazenska zadeva
matière plastique, synthétique plastična, sintetična snov
matières premières surovine
matière purulente (médecine) gnoj
matière réfractaire šamot
matière de remplacement nadomestek
matière spéciale strokovno področje
matière textile tekstil
matière vivante (biologie) živa substanca
table féminin des matières kazalo (v knjigi)
donner matière à plaisanter da(ja)ti povod za šale
être matière à réflexion biti vzrok razmišljanja
entrer en matière priti k stvari - matrimonio moški spol poroka, zakon; zakonska dvojica, zakonca
matrimonio clandestino skriven zakon
matrimonio civil civilni zakon
matrimonio canónico cerkvena poroka
matrimonio de conveniencia razumski zakon
matrimonio por especulación poroka zaradi denarja
matrimonio morganático morganatičen zakon
cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
contraer matrimonio skleniti (stopiti v) zakon
tomar en matrimonio poročiti
pedir en matrimonio zasnubiti, za roko prositi
nacido fuera de matrimonio nezakonski (otrok)
agencia de matrimonios ženitna posredovalnica - maturité [-türite] féminin zrelost, godnost
maturité d'esprit duševna zrelost
maturité précoce zgodnja zrelost
maturité sexuelle spolna zrelost, puberteta
atteindre la maturité doseči zrelost
être en pleine maturité biti v najboljših letih
venir à la maturité dozoreti (figuré) (načrt) - mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba
le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe - mávčen
mavčen odtis impresión f en yeso
mavčen povoj (med) vendaje m escayolado