Franja

Zadetki iskanja

  • martel [martɛl] masculin

    se mettre martel en tête delati si skrbi
  • martes moški spol torek

    martes de Carnaval pustni torek
    Martes Santo veliki torek
    en (viernes y) martes, ni te cases ni te embarques (po španskem ljudskem verovanju) torek (in petek) nesrečen dan
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • masa ženski spol testo, gmota, masa; malta; množica; zapuščina

    masa coral pevsko društvo
    masa global konkurzna masa
    el pueblo en masa vse ljudstvo
  • mascotte [maskɔt] féminin, familier maskota, srečenosna lutka; obesek, oseba, žival, stvar, ki prinaša srečo; talisman

    il a pour mascotte un petit ours en peluche za maskoto ima medvedka iz pliša
  • masóven

    masovna demonstracija manifestación f en masa
    masovni odpust despido m en masa
    masovni grob fosa f comun
    masovmi sestanek mitín m de masas
  • masse1 [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

    la masse, la grande masse de večina
    de toute sa masse z vso svojo težo
    en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
    masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
    masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
    masse de la faillite konkurzna masa
    masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
    les masses laborieuses delovne množice
    fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
    manifestation féminin de masse masovna manifestacija
    meurtre masculin en masse množičen umor
    il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
    tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
    venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje
  • massif, ive [masif, iv] adjectif masiven, težak in debel; močan (doza); množičen, masoven; figuré okoren, neokreten

    arrestations féminin pluriel massives množične aretacije
    bijou masculin en or massif dragulj v masivnem zlatu
    dose féminin massive de poison velika, močna doza strupa
    manifestation féminin massive množična manifestacija, demonstracija
  • másten de grasa; gordo; craso

    masten madež mancha f de grasa
    mastni dobički pingües ganancias f pl (ali beneficios m pl)
    mastno meso carne f gorda
    mastna služba fam canonjía f; sinecura f; empleo m lucrativo
    masten tisk impresión f en negrilla
    mastna zemlja tierra f grasa
  • mát (šah) mat moški spol

    šah mat! échec et mat!
    dati mat, postaviti koga pred mat (tudi, figurativno) donner échec et mat à quelqu'un, mettre quelqu'un en échec; (moten, medel) mat, terne
  • materia ženski spol snov, materija, tvarina; predmet, stvar

    materia colorante barvilo
    en materia de kar se tiče, glede
    entiar en materia priti k stvari
    materias fecales iztrebki, blato
    materias primas, primeras materias surovine
    índice de materias vsebinsko kazalo
  • máterin, materínski de la mère, maternel

    materni jezik langue maternelle
    materna ljubezen amour maternel
    materinski dan fête ženski spol des mères
    materina dušica (botanika) serpolet moški spol
    materna zemlja mère patrie ženski spol, métropole ženski spol
    materno znamenje tache ženski spol (de vin), envie ženski spol, naevus moški spol
    po materni strani (v sorodu) (parent) du côté maternel, en ligne maternelle
  • materínščina langue maternelle

    pouk v materinščini enseignement moški spol en langue maternelle
  • math, maths [mat] féminin pluriel, familier matematika; (familier)

    prof de math profesor matematike
    étudier les maths študirati matematiko
    être nul en maths biti slab matematik
  • máti mère ženski spol

    brez matere sans mère
    brezsrčna mati mère dénaturée, marâtre ženski spol
    hišna mati (bonne) mère de famille
    krušna mati mère nourricière (ali adoptive)
    pisana mati belle-mère, (starinsko) marâtre
    stara mati grand-mère ženski spol
    mati božja mère de Dieu
    mati domovina mère patrie ženski spol
    mati prednica (v samostanu) Mère supérieure
    po materi du côté maternel, en ligne maternelle
    kakor mati skrbeti za koga entourer quelqu'un de soins maternels, dorloter quelqu'un
    biti komu za mater tenir lieu (ali servir) de mère à quelqu'un
    lenoba je mati vseh pregreh l'oisiveté est mère de tous les vices
    previdnost je mati modrosti prudence est mère de sûreté
  • matière [matjɛr] féminin snov, tvarina, tvar, substanca; gmota, masa; figuré povod, vzrok; priložnost; predmet, téma, objekt; (stvarno) področje; (šolski) učni predmet; juridique zadeva, primer

    en matière de kar zadeva, kar se tiče, gledé, v zadevi
    en pareille matière v takih stvareh
    matières d'alimentation hranila, hranilne snovi
    matière brute surovi material
    matière colorante barvilo
    matière détonante, explosive razstrelivo
    matière entremêlée primes
    matières d'examen izpitri predmeti
    matières à option izbirni predmeti
    matières fécales fekalije
    matières grasses maščobe
    matière inflammable vnetljiva snov
    matière pénale kazenska zadeva
    matière plastique, synthétique plastična, sintetična snov
    matières premières surovine
    matière purulente (médecine) gnoj
    matière réfractaire šamot
    matière de remplacement nadomestek
    matière spéciale strokovno področje
    matière textile tekstil
    matière vivante (biologie) živa substanca
    table féminin des matières kazalo (v knjigi)
    donner matière à plaisanter da(ja)ti povod za šale
    être matière à réflexion biti vzrok razmišljanja
    entrer en matière priti k stvari
  • matrimonio moški spol poroka, zakon; zakonska dvojica, zakonca

    matrimonio clandestino skriven zakon
    matrimonio civil civilni zakon
    matrimonio canónico cerkvena poroka
    matrimonio de conveniencia razumski zakon
    matrimonio por especulación poroka zaradi denarja
    matrimonio morganático morganatičen zakon
    cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
    contraer matrimonio skleniti (stopiti v) zakon
    tomar en matrimonio poročiti
    pedir en matrimonio zasnubiti, za roko prositi
    nacido fuera de matrimonio nezakonski (otrok)
    agencia de matrimonios ženitna posredovalnica
  • maturité [-türite] féminin zrelost, godnost

    maturité d'esprit duševna zrelost
    maturité précoce zgodnja zrelost
    maturité sexuelle spolna zrelost, puberteta
    atteindre la maturité doseči zrelost
    être en pleine maturité biti v najboljših letih
    venir à la maturité dozoreti (figuré) (načrt)
  • mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

    le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
    sentir mauvais smrdeti
    en mauvaise compagnie v slabi družbi
    en mauvais état v slabem stanju
    pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
    mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
    mauvais bruit masculin obrekovanje
    mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
    mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
    mauvaise foi féminin nezvestoba
    mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
    mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
    mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
    mauvaise herbe féminin plevel
    mauvaise langue féminin strupen jezik
    mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
    mauvais œil masculin zél pogled, urok
    mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
    mauvaise récolte féminin slaba letina
    mauvaise santé féminin slabo zdravje
    mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
    mauvaise tête féminin trmoglavec
    mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
    mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
    mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
    mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
    femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
    avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
    il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
    avoir mauvaise tête biti trmast
    (familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
    il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
    il fait mauvais slabo vreme je
    faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
    faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
    faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
    chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
    jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
    prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
    ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
    passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
    trouver mauvais ne odobravati
    ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
    mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
  • mávčen

    mavčen odtis impresión f en yeso
    mavčen povoj (med) vendaje m escayolado