Franja

Zadetki iskanja

  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jéza (-e) f

    1. collera, ira, rabbia; stizza:
    jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
    jeza mu prekipi è accecato dall'ira
    jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
    brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
    požreti se od jeze rodersi il fegato
    jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
    biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
    biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
    izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana

    2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
    hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
    kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
    rel. dan jeze dies irae
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • jêž m mn. jéževi
    1. zool. jež, Erinaceus; bjeloprsi jež zool. E. roumanicus; morski jež zool. morski ježek
    2. jež (dimnik. orodje, protitank. orožje)
    3. ekspr. nabasati na -a naleteti na neprijeten odpor
  • joignant, e [žwanjɑ̃, t] adjectif sosednji, mejni, bližnji

    populaire: joignant à tik ob
  • joint, e [žwɛ̃, t] adjectif pridružen, združen, spojen, sklenjen, povezan, pridan

    ci-joint v prilogi
    joint à cela que ... k temu pride (še) to, da ...
    pièces féminin pluriel jointes priloge
    les mains jointes sklenjenih rok
    sauter à pieds joints skočiti hkrati z obema nogama
  • jók (-a) m

    1. pianto; singhiozzo, lamento, lacrime:
    bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok scoppiare in pianto, in lacrime
    dušiti, premagovati jok trattenere le lacrime
    histeričen, krčevit, pretresljiv, pridušen jok pianto isterico, convulso, commovente, sommesso
    ne pomagata ne palica ne jok (con lui) non serve né picchiarlo né scongiurarlo
    iti na jok stare per piangere
    nabirati se v jok (ustnice) atteggiarsi al pianto (labbra)
    ženski jok pa mačkine solze avere il pianto facile come le donne
    jok in stok pianti e lacrime

    2. ekst. pianto, piangere
  • joli, e [žɔli] adjectif ljubek, lep; čeden (vsota); masculin lepo (na stvari)

    le joli de l'affaire najlepše na (pri) stvari (zadevi)
    joli comme un cœur, joli à croquer zelo ljubek, lep
    un joli monsieur (ironično) lep gospod
    c'est du joli (familier) to je zelo grdo
    jouer un joli tour à quelqu'un komu jo lepo zagosti
    elle est jolie, votre idée (ironično) vaša ideja je pa res lepa (= bedasta)!
  • joufflu, e [žuflü] adjectif debeloličen, polnoličen

    bébé masculin joufflu debelolično dete
  • jouissant, e [žwisɑ̃, t] adjectif uživajoč, ki uživa, ki ima (v posesti)
  • jovial, e, als (aux) [žɔvjal, jo] adjectif vesel, veder, veselega srca, dobrodušen, dobrovoljen, jovialen
  • jubilant, e [-lɑ̃, t] adjectif vriskajoč od veselja, radosten, vesel
  • judg(e)ment [džʌ́džmənt] samostalnik
    pravno sodba, obsodba, razsodba; obrazložitev sodbe; razsodnost, preudarnost, razumevanje, uvidevnost; mnenje, ocena (on o)

    to sit in judg(e)ment on s.o. soditi komu
    to deliver (ali give, pronounce, pass, render) judg(e)ment on s.o. izreči nad kom obsodbo
    judg(e)ment reserved sodnikova sodba pridržana do konca procesa
    judg(e)ment respited odlog izvršenja obsodbe
    judg(e)ment by default obsodba v odsotnosti
    in my judg(e)ment po moji sodbi
    to give one's judg(e)ment upon povedati svoje mnenje o čem
    to form a judg(e)ment (up)on s.th. ustvariti si sodbo o čem
    to give judg(e)ment for (against) razsoditi v korist (proti)
    error of judg(e)ment napačen sklep, napačna sodba
    a man of sound judg(e)ment zelo razsoden človek
    use your best judg(e)ment ravnaj preudarno
    the Day of Judgement sodni dan
    the Last Judgement poslednja sodba
    judg(e)ment of God božja sodba
  • júg (-a) m

    1. meridione, mezzogiorno, sud (tudi ekst.):
    magnetna igla kaže smer sever—jug l'ago magnetico mostra la direzione nord—sud
    geogr. italijanski jug il mezzogiorno d'Italia, il Sud dell'Italia
    geogr. nekdaj bratski jug il sud della Jugoslavia
    hist. vojna med Severom in Jugom la guerra tra Nord e Sud
    ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso sud

    2. meteor. vento australe, austro
  • jugal, e [žugal] adjectif, (anatomie)

    os masculin jugal ličnica, podočnica (kost)
  • júha (-e) f

    1. gastr. zuppa; minestra, brodo:
    gosta, okusna, vroča juha brodo denso, ristretto, saporito, caldo
    čista juha brodo liscio
    goveja, kokošja, mesna juha brodo di manzo, brodo di pollo, brodo (di carne)
    fižolova, ribja juha zuppa di fagioli, di pesce
    krompirjeva, paradižnikova, zelenjavna juha minestra di patate, di pomodori, di verdura
    pren. ne po juhi priplavati saperla lunga

    2. usnj. (raztopina za obdelavo kož):
    strojilna juha conciante, concia
    PREGOVORI:
    nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha il diavolo non è così brutto come lo si dipinge
  • júhar (-ja) m

    1. pren. mangiaminestre:
    juhar in krompirjevec mangiaminestre e mangiapatate

    2. pejor. cattivo cuoco
  • jumelé, e [žümle] adjectif spojen, dvojen

    maison féminin jumelée hiša dvojček
    pneus masculin pluriel jumelés dvojna pnevmatika
    villes jumelées pobrateni mesti
  • juré, e [žüre] adjectif zaprisežen; masculin porotnik

    expert masculin juré zapriseženi izvedenec
    ennemi masculin juré zaklet sovražnik
  • júriš (-a) m voj. attacco, assalto:
    iti na juriš andare, muovere all'attacco
    pren. publ. na juriš in fretta e furia; alla garibaldina