jésti (jém) imperf. ➞ pojesti
1. mangiare:
jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
jesti kot ptič mangiare pochissimo
drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
jesti po naročilu mangiare alla carta
jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
jesti zastonj sbafare
jesti na prostem mangiare al sacco
2. tr. mangiare:
jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
jesti nemastno mangiare in bianco
3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
rja je železo la ruggine corrode il ferro
voda je zemljo l'acqua asporta la terra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
ne imeti česa jesti non aver da mangiare
PREGOVORI:
kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
Zadetki iskanja
- jéza (-e) f
1. collera, ira, rabbia; stizza:
jeza ga obide, prevzame, popade, prime la collera lo prende, lo invade; va, monta in collera
jeza mu prekipi è accecato dall'ira
jeza ga mine, se mu izkadi, ohladi la collera gli passa, si calma, si placa
brzdati, dušiti, potlačiti, požreti jezo frenare, reprimere l'ira
požreti se od jeze rodersi il fegato
jokati, peniti se, pihati od jeze piangere dalla rabbia, schiumare di rabbia, sbuffare dalla rabbia
biti nagle jeze essere irascibile, facile all'ira
biti bled, zelen od jeze essere pallido, verde per la rabbia
izbruh jeze accesso, scoppio d'ira, il perdere la tramontana
2. knjiž. (silovitost, divjost) furia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dati duška svoji jezi uscire dai gangheri
hladiti si jezo na, nad kom, stresati jezo na koga sfogare la propria collera su qcn.
kuhati jezo na koga legarsela al dito, essere in collera con qcn., avere rancore verso qcn.
rel. dan jeze dies irae - jêzik (-íka) m
1. (organ) lingua:
zgornji del jezika dorso della lingua
konica jezika apice della lingua
otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida
2. gastr. (živalski jezik) lingua:
goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata
3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
ognjeni jeziki lingue di fuoco
jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
jezik pri denarnici linguetta del portamonete
4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
ugrizniti se v jezik mordersi la lingua
5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
knjižni jezik lingua letteraria
ljudski jezik parlata popolare
manjšinski jezik lingua della minoranza
materni jezik lingua materna, madrelingua
občevalni jezik linguaggio popolare
otroški jezik linguaggio infantile
svetovni jezik lingua mondiale
učni jezik lingua di insegnamento
zvrstni jezik linguaggio settoriale
6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
sam jezik ga je è bravo solo a parole
pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue
7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
matematični jezik linguaggio della matematica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
jezik za zobe! acqua in bocca!
držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
opletati, otresati jezik sparlare, criticare
pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
lomiti si jezik parlucchiare una lingua
pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
prijeti koga za jezik prendere uno in parola
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
geol. jezik roccia intrusiva
bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
inform. programski jezik linguaggio di programma
med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
umetni jezik lingua artificiale
PREGOVORI:
kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole - jêž m mn. jéževi
1. zool. jež, Erinaceus; bjeloprsi jež zool. E. roumanicus; morski jež zool. morski ježek
2. jež (dimnik. orodje, protitank. orožje)
3. ekspr. nabasati na -a naleteti na neprijeten odpor - joignant, e [žwanjɑ̃, t] adjectif sosednji, mejni, bližnji
populaire: joignant à tik ob - joint, e [žwɛ̃, t] adjectif pridružen, združen, spojen, sklenjen, povezan, pridan
ci-joint v prilogi
joint à cela que ... k temu pride (še) to, da ...
pièces féminin pluriel jointes priloge
les mains jointes sklenjenih rok
sauter à pieds joints skočiti hkrati z obema nogama - jók (-a) m
1. pianto; singhiozzo, lamento, lacrime:
bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok scoppiare in pianto, in lacrime
dušiti, premagovati jok trattenere le lacrime
histeričen, krčevit, pretresljiv, pridušen jok pianto isterico, convulso, commovente, sommesso
ne pomagata ne palica ne jok (con lui) non serve né picchiarlo né scongiurarlo
iti na jok stare per piangere
nabirati se v jok (ustnice) atteggiarsi al pianto (labbra)
ženski jok pa mačkine solze avere il pianto facile come le donne
jok in stok pianti e lacrime
2. ekst. pianto, piangere - joli, e [žɔli] adjectif ljubek, lep; čeden (vsota); masculin lepo (na stvari)
le joli de l'affaire najlepše na (pri) stvari (zadevi)
joli comme un cœur, joli à croquer zelo ljubek, lep
un joli monsieur (ironično) lep gospod
c'est du joli (familier) to je zelo grdo
jouer un joli tour à quelqu'un komu jo lepo zagosti
elle est jolie, votre idée (ironično) vaša ideja je pa res lepa (= bedasta)! - joufflu, e [žuflü] adjectif debeloličen, polnoličen
bébé masculin joufflu debelolično dete - jouissant, e [žwisɑ̃, t] adjectif uživajoč, ki uživa, ki ima (v posesti)
- jovial, e, als (aux) [žɔvjal, jo] adjectif vesel, veder, veselega srca, dobrodušen, dobrovoljen, jovialen
- jubilant, e [-lɑ̃, t] adjectif vriskajoč od veselja, radosten, vesel
- judg(e)ment [džʌ́džmənt] samostalnik
pravno sodba, obsodba, razsodba; obrazložitev sodbe; razsodnost, preudarnost, razumevanje, uvidevnost; mnenje, ocena (on o)
to sit in judg(e)ment on s.o. soditi komu
to deliver (ali give, pronounce, pass, render) judg(e)ment on s.o. izreči nad kom obsodbo
judg(e)ment reserved sodnikova sodba pridržana do konca procesa
judg(e)ment respited odlog izvršenja obsodbe
judg(e)ment by default obsodba v odsotnosti
in my judg(e)ment po moji sodbi
to give one's judg(e)ment upon povedati svoje mnenje o čem
to form a judg(e)ment (up)on s.th. ustvariti si sodbo o čem
to give judg(e)ment for (against) razsoditi v korist (proti)
error of judg(e)ment napačen sklep, napačna sodba
a man of sound judg(e)ment zelo razsoden človek
use your best judg(e)ment ravnaj preudarno
the Day of Judgement sodni dan
the Last Judgement poslednja sodba
judg(e)ment of God božja sodba - júg (-a) m
1. meridione, mezzogiorno, sud (tudi ekst.):
magnetna igla kaže smer sever—jug l'ago magnetico mostra la direzione nord—sud
geogr. italijanski jug il mezzogiorno d'Italia, il Sud dell'Italia
geogr. nekdaj bratski jug il sud della Jugoslavia
hist. vojna med Severom in Jugom la guerra tra Nord e Sud
ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso sud
2. meteor. vento australe, austro - jugal, e [žugal] adjectif, (anatomie)
os masculin jugal ličnica, podočnica (kost) - júha (-e) f
1. gastr. zuppa; minestra, brodo:
gosta, okusna, vroča juha brodo denso, ristretto, saporito, caldo
čista juha brodo liscio
goveja, kokošja, mesna juha brodo di manzo, brodo di pollo, brodo (di carne)
fižolova, ribja juha zuppa di fagioli, di pesce
krompirjeva, paradižnikova, zelenjavna juha minestra di patate, di pomodori, di verdura
pren. ne po juhi priplavati saperla lunga
2. usnj. (raztopina za obdelavo kož):
strojilna juha conciante, concia
PREGOVORI:
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha il diavolo non è così brutto come lo si dipinge - júhar (-ja) m
1. pren. mangiaminestre:
juhar in krompirjevec mangiaminestre e mangiapatate
2. pejor. cattivo cuoco - jumelé, e [žümle] adjectif spojen, dvojen
maison féminin jumelée hiša dvojček
pneus masculin pluriel jumelés dvojna pnevmatika
villes jumelées pobrateni mesti - juré, e [žüre] adjectif zaprisežen; masculin porotnik
expert masculin juré zapriseženi izvedenec
ennemi masculin juré zaklet sovražnik - júriš (-a) m voj. attacco, assalto:
iti na juriš andare, muovere all'attacco
pren. publ. na juriš in fretta e furia; alla garibaldina