Franja

derart taki, take vrste; (so) tako zelo; derart, [daß] dass tako, da

dergestalt: dergestalt, [daß] dass tako, da

dērīdiculus 3 zelo smešen, zasmehovanja vreden: Pl., Varr., Lucr., Gell., deridiculum esse se reddere rationem (da naj bi dal odgovor) L.; subst. dērīdiculum -ī, n
a) zasme-h(ovanje), posmeh(ovanje): Ap., quid tu me deridiculi gratiā sic salutas … ? Pl., aliquem sibi pro deridiculo … putare Ter., Haterius … deridiculo fuit T. je bil zasmehovan, rogali so se mu, Togonius Gallus … per deridiculum auditur T., ad deridicula Q. v kratkočasje.
b) smešnost: ignaviā animi et deridiculo corporis iuxta despiciendus T.

derivare¹

A) v. tr. (pres. derivo)

1. izpeljati; odvajati:
derivare da un lago le acque per l'irrigazione odvajati iz jezera vodo za namakanje

2. izpeljati, sklepati

3. mat. odvajati, derivirati

B) v. intr. izvirati, izhajati (tudi pren.)

dérobé, e [derɔbe] adjectif skriven, tajen, skrit; ukraden

escalier masculin dérobé, porte féminin dérobée skrivno stopnišče, skrivna vrata
receler des objets dérobés prikrivati ukradene predmete
à la dérobée skrivaj in hitro
prendre quelque chose à la dérobée skrivaj in hitro kaj vzeti (ne da bi kdo videl)

déroger [-rɔže] verbe intransitif kršiti (à la loi, à un traité zakon, pogodbo); ravnati stanu neprimerno; pregrešiti se (à ses convictions zoper svoje prepričanje), ravnati se proti (svojemu prepričanju); ponižati se

il croit déroger en faisant ce métier misli, da se ponižuje, če opravlja ta poklic
déroger à un droit kratiti pravico

dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)

I.

1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.

2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.

2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.

3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.

Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell.

descontar [-ue-] odračunati, odšteti, odtegniti

descontando que neglede na to, da ...
descontarse ušteti (uračunati) se

description [diskrípšən] samostalnik
popis, opis, oris; vrsta; stroka

to answer to the description biti, kot so ga opisali
a scoundrel of the worst description lopov, da mu ni para
to defy (ali baffle, beggar) description biti nepopisem
past all description nepopisen
there was no room of any description prav nobenega prostora ni bilo
of every description vsakovrsten

descrito= descripto opisan

no es para descrito ne da se opisati

désespérer [dezɛspere] verbe intransitif obupati (de nad), opustiti upanje; verbe transitif spraviti v obup, vzeti pogum; užalostiti, prizadeti

se désespérer (de nad)
ce mauvais temps désespère les touristes to slabo vreme spravlja turiste v obup
désespérer de quelqu'un, de la guérison, de réussir obupati nad kom, nad ozdravitvijo, da bi uspeli
ne vous désespérez pas! ne obupavajte!

désespoir [dezɛspwar] masculin obup; brezupnost

désespoir des peintres (botanique) kreč
en désespoir de cause il en est venu à consulter les guérisseurs kot zadnje sredstvo (in brez upanja na uspeh) je prišel vprašat za svet padarje
moment masculin de désespoir trenutek obupa
cet enfant fait mon désespoir ta otrok me spravlja v obup
je suis au désespoir de ne pas pouvoir vous satisfaire silno mi je žal, da vam ne morem ustreči
être au désespoir biti neutolažljiv, zelo obžalovati
plonger quelqu'un dans le désespoir pahniti koga v obup

desét ten

stran 10 page 10 (ten)
kakih desét about ten
kakih desét oseb some ten persons
v kakih desétih dnevih in ten days or so
ura je četrt čez desét it is a quarter past ten
desét zapovedi biblija decalogue, the ten commandments pl
desét let je star he is ten
stavim 10 proti 1, da... I lay ten to one that

desét numer. (tudi inv.)

1. dieci:
(v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
ura je deset sono le dieci
(v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento

desetína (-e) f

1. decimo, decima parte:
mat. ena cela, devet desetin un intero e nove decimi

2. voj. plotone

3. hist. decima:
dajati desetino dare la decima

4. desjatina (misura di superfice russa, 1,90 ha)

5. pl. desetine molti, decine e decine:
desetine let je minilo od takrat da allora sono passati molti anni
na desetine a decine

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

desgracia ženski spol nesreča, nezgoda; žalost; nemilost; nespretnost

el colmo de (la) desgracia višek nesreče
para colmo de desgracia da bi bila nesreča popolna
por desgracia na nesrečo
¡qué desgracia! kakšna nesreča!
caer en desgracia pasti v nemilost
entrar en desgracia v nesrečo zabresti
ocurrió una desgracia zgodila se je nesreča

desiderabile agg. zaželen:
è desiderabile che zaželeno, primerno je, da

dēsīderābilis -e (dēsīderāre) poželenja vreden, zaželen: nihil desiderabile concupiscunt Ci.; occ. (o osebah)
a) = nepozaben: velut suis vitiis desiderabilem efficere vellet avum L. = kakor da bi hotel … vzbuditi gorečo željo po … , ut tali successore desiderabilior ipse … fieret Suet.
b) prisrčno ljubljen: filii Aug. — Adv. dēsīderābiliter poželjivo, hrepeneče: Aug.

dēsīderō -āre -āvī -ātum (prim. cōnsīderō)

1. koga, česa želeti, požele(va)ti, po kom, po čem hrepeneti, zahtevati; abs.: misere amans desiderat Pl., quanto diutius abest, magis cupio tanto et magis desidero Ter., desiderando pendēre animis Ci.; z obj. v acc.: Pl., Ter., desiderarunt te … oculi mei Ci., agri tam mansuetum civem desiderant Ci., centum aratores unus ager desiderat Ci., cum tot signis natura declaret, quid … desideret Ci., res publica vim et severitatem desiderabat C., ut nemo … centurionis imperium desideraret C., desiderantem (id), quod satis est H., quid desideremus Q., desideravere aliquid oculi tui T.; v pass.: a cuncta Italia desideratus Ci.; s praep. (poleg obj. v acc.): ab Chrysippo nihil magnum nec magnificum desideravi Ci., nec minus ab milite modestiam et continentiam quam virtutem … desiderare C., hoc a me praecipue … opus desiderasse Q., in quo (Catone) … summam eloquentiam non desiderem Ci., magis tamen desideratur in clausulis Q.; obj. z inf.: Plin., haec scire desidero Ci.; z ACI: me gratiam abs te inire verbis nil desidero Pl., quo ullam rem ad se importari desiderent C.

2. occ.
a) pogrešiti (pogrešati): ex me audies, quid in oratione tua desiderem Ci., neque quidquam ex fano, praeter unum signum, desideratum est Ci., oppido potitur perpaucis ex hostium numero desideratis, quin cuncti caperenter C. pri čemer je prav malo manjkalo, da niso bili vsi ujeti, Sextilem totum desideror H. se pustim čakati, neminem nisi in acie consumptum civem patria desideravit Vell.
b) pogrešiti (pogrešati), izgubiti (v bitki): sic accidit, uti … neque hoc neque superiore anno ulla omnino navis … desideraretur C., in eo proelio non amplius ducentos milites desideravit C., quarta (legio) victrix desiderat neminem Ci., plurīs esse a Syracusanis istius adventu deos quam victoriā Marcelli homines desideratos Ci. da je njegov prihod Sirakužane stal več božjih kipov kakor Marcelova zmaga ljudi.
c) izgubo česa mirno prenašati: fortiter d. suos (izgubo svojcev) Sen. ph.
č) kako vprašanje sprožiti, kaj v pretres vzeti (jemati), pretresati: antequam desideraretur Vitr., quibus provisis sequitur, ut examina desideremus Col. — Od tod

1. adj. pt. pr. dēsīderāns -antis zaželen, nepozaben, drag, le v superl.: Cypr., Aug.; laskavo: domine dulcissime, desiderantissime Fr. — Adv. dēsīderanter željno, hrepeneče: Cass.; v komp.: quanto desiderantius desideras Fr.

2. adj. pt. pf. dēsīderātus 3 zaželen, drag; v superl.: Plin., Aug.