Franja

brúto bruto

bruto dohodek (teža, znesek) ingreso m (peso m, importe m) bruto
bruto dobiček ganancia f bruta
bruto registrska tona tonelada f de registro (ali de arqueo) bruto

brzojáven telegraphic; telegraph

brzojávni drog telegraph post (ali pole)
brzojávni ključ (code) telegraphic code
brzojávni (Morzejev) ključ Morse code
brzojávna linija telegraphic line
brzojávni obrazec telegram form
brzojávni naslov (odgovor) telegraphic address (answer)
brzojávni transfer telegraphic transfer
brzojávna žica telegraph wire
brzojávni urad telegraph office
odgovoriti v brzojávnem stilu to answer briefly and to the point ali humoristično in telegraphese

brzojávka telegram; telegraphic message; wire, (po kablu) cablegram, cable

sestaviti brzojávko to draw up (ali to make out) a telegram

brzojávka telegrama m , (A tudi) telégrama m

nujna brzojavka telegrama urgente
brzojavka s pozdravi, s čestitkami telegrama de adhesión (ali de simpatía), de felicitación
raznašalec brzojavk repartidor m de telegramas
šfrirana, službena brzojavka telegrama cifrado, oficial
oddati (odposlati) brzojavko poner (enviar) un telegrama

brzostrélen à tir rapide (ali accéléré)

brzostrelni top canon moški spol (ali pièce ženski spol d'artillerie) à tir rapide

brzovózen

brzovozno blago mercancías f pl de gran velocidad
poslati brzovozno, kot ...o blago enviar por (ali en) gran velocidad (kratica: G. V.)

brzovôzen

brzovôzno blago express goods pl, fast goods pl, ZDA fast freight; goods pl conveyed by fast (ali express) train
vlak za brzovôzno blago express (ali fast) goods (ZDA freight) train

Būbastis -is, f (Βούβαστις) Bubasta,

1. egipč. mesečna boginja, Ozirisova in Izidina hči, upodabljali so jo kot mačko ali le z mačjo glavo, ker je bila mačka njej posvečena žival; Bubasto so primerjali z gr. Artemido in rim. Diano: O.

2. Bubasti posvečeno glav. mesto Bubaškega okraja (Βουβαστίτης νόμος, Būbastītēs nomos Plin.) v spodnjem Egiptu: Mel.

būbulīnus 3 (būbulus) goveji: Marc., fimum ali stercus P. Veg. govejek, urina P. Veg.

būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.

bucca (būca) -ae, f (prim. gr. βύκτης tuleč, lat. būcina)

1. (napeto) lice (genae lice kot del obraza): Pl., Varr. fr., Pers., Iuv. idr., erant illi fluentes... buccae Ci., quin Iuppiter illis ambas iratus buccas inflet H., extenti buccarum sinus Plin. (o regljavih žabah), gemina quaedam buccarum inanitas Plin., durae buccae fuit Petr.; preg.: dicere (garrire, loqui, scribere), quidquid (quod) in buccam venerit Ci. ep., Mart., Aug. in elipt.: quidquid in buccam Ci. ep. kar pride komu na jezik (na misel).

2. met.
a) vulg. grižljaj, zalogaj: bucca panis Petr., Mart. ali placentae Mart.
b) (o osebah) kdor napihuje lica, licman, napetoličnež. α) cornicen: Iuv. β) o slabem odvetniku, ki se med govorom smešno razvnema: Iuv. γ) = zajedavec, prisklednik, skledolizec: Petr.

būceras, n (gr. βούκερας goveji ali volovski rog) bot. kozji rog: Plin.

būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.

būcolicus 3 (gr. βουκολικός izβουκόλος goveji pastir) pastirski, kmečki, selski: modi O. ali poëma Col. pastirska pesem; subst. būcolica -ōrum, n pastirske pesmi, idile: Gell., Don., Serv., in extrema bucolicorum parte Amm. v zadnji pesmi svojih (Vergilijevih) idil. — V gr. obl. būcolicos -ē -on: bucolice tome (βουκολική τομή) bukolska diereza po četrti heksametrovi stopici; najpog. so jo rabili bukolski pesniki: Aus.; būcolica -ōn, n (sc. ποιημάτια) Bukolika, naslov Vergilijevih pastirskih pesmi.

búčen²

búčno seme pumpkin (ali gourd) seed

bud¹ [bʌd] samostalnik
popek, oko, klica, brstič; dekle, ki pride prvič v družbo, debitantka ➞ buddy

in bud brsteč, v razpoku
to nip (ali crush, check) in the bud v kali zatreti

budget [büdžɛ] masculin proračun; dohodki in izdatki

budget de la commune, familial občinski, družinski proračun
budget des dépenses, des recettes proračun izdatkov, dohodkov
budget de l'Etat državni budžét
équilibre masculin du budget proračunsko ravnovesje
projet masculin du budget načrt, osnutek proračuna
vote masculin du budget glasovanje o proračunu
approuver, voter le budget odobriti, izglasovati proračun
arriver à boucler son budget shajati s svojim denarjem
écorner, établir (ali dresser) son budget zmanjšati, narediti svoj proračun
le budget se chiffre à ... proračun znaša ...
inscrire au budget sprejeti v proračun

budílka alarm clock, pogovorno the alarm

budílka zvoni the alarm clock rings ali goes off
nastaviti budílko na šesto uro to set the alarm (clock) for six

budíti to wake, to awake, to awaken; to rouse

budíti se to wake up; figurativno to rouse oneself; (nemirno spati) to have a broken (ali restless) sleep

budžét budget; (annual) estimates pl

debata o budžétu debate on the budget (ali on the finance bill)
predložiti budžét to present a budget
predvideti v budžétu to budget for