peon [pju:n ameriško pí:ən] samostalnik
ameriško dninar (v Južni Ameriki); delavec, ki mora svoj dolg odplačati z delom (v Mehiki); pešak, vojak (v Indiji); sel, spremljevalec
ameriško kaznjenec, ki dela zunaj
Zadetki iskanja
- pepper2 [pépə] prehodni glagol
poprati, popoprati; zasuti z vprašanji, udarci itd.; pretepsti; zabeliti (govor) - per Bahn, Flugzeug, Eilboten: z (železnico, letalom, hitrim slom); per Post po pošti; per Anhalter na štop; per Telefon po telefonu; per Adresse na naslovu; per du/Sie sein mit tikati/vikati se z; per sofort takoj; per 31. Dezember z 31. decembrom
- per prep.
1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah
2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati
3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču
4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta
5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin
6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?
7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati
8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu
9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov
10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo
11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva
12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe
13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja
14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!
15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči
16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati
17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno - per (prim. skr. pári okrog, ob, gr. περί, πέρι)
A. adv. kot predpona
1. okoli in okoli, po vrsti, ob … , pre … : peragrare, perequitare, perspicere, perquirere, perlegere.
2. skozi pre … , raz … : percutere, perfodere, perlucēre, percurrere, perennis, perscindere, perfringere.
3. do kraja, popolnoma, do..., pre...: perficere, perscribere, permanere, perpeti.
4. zelo, prav, pre...: tako poseb. pri adj. in adv. (prim. gr. περικαλλής): perabsurdus, peramplus, permagnus; pa tudi pri glag.: peraestimare, perpopulari, perosus; dovršitev dejanja zaznamujejo glag.: perficere, perscribere, perorare, trajanje pa: perpeti, persequi, pertinere. — Naslonke (poseb. pron. in -que) včasih ločijo per od njegovega adj. ali adv. (redkeje glag.): altera pars per mihi brevis fore videtur Ci., per mihi benigne respondit Ci., te per videre velim Ci., pergrata perque iucunda Ci. Sledečemu l se per včasih priliči: pel-licio iz *per-lacio, pel-luceo iz per-luceo; drugi del sestavljenke takrat nav. oslabi: perficio, pertineo, pellicio, perpetior, perfringo, perquīro (iz glag. facio, teneo, lacio, patior, frango, quaero); tako tudi: perennis, peregre iz annus, ager. če ostane glag. vokal nespremenjen, je to pasestavljenka (rekompozicija).
5. čez = čez mejo ali mero, čezmerno, prekomerno, predaleč; od tod v slabo; za..., z..., s... itd.: pellicere, perdere, perire, peierare.
B. praep. z acc. (včasih v anastrofi: culmina per hominum V., fata per Aeneae V.; prim. parumper, paullisper, semper).
I. krajevno
1. okoli (okrog) po, po, po vrsti: equites per oram disponere C., per agros vagari C., per terrarum orbem celebrari S., iter per Siciliam facere Ci., iactata per undas V., Cyclades sparsae per aequor V., pacem per aras exquirunt V. hodeč od žrtvenika do žrtvenika, okrog ob žrtvenikih, per domos invitari L. od hiše do hiše, supplicare per compita L. hodeč iz ulice v ulico, po vseh ulicah, per manus tradere C., L. iz roke v roko, per circum triumphali veste uti T.; tako tudi: incedunt per ora vestra magnifici S. v vaši navzočnosti, vpričo vas; prim.: per hostium oculos traduci L. pred očmi sovražnikov, nitidus quā quisque per ora cederet H., per ora hominum ferri Plin. iun., per ora civitatium traduci Iust., per triumphum agi C. v zmagoslavju, zmagoslavno.
2. (tja) po, (dol) po, čez, preko, ob, poleg, vzdolž: per temonem percurrere C., se per munitiones demittere C. demitti per tegulas Ci., per gradūs deici L., dum te fugeret per flumina V.
3. skozi, čez: ire per Aeduorum fines, per Sequanos C., per ignes O., ire per feras O. ali per umbras V. okrog, med, per forum duci in aedem Concordiae Ci., per membranas oculorum cernere Ci. —
II. časovno
1. ob, med, v: Ter. idr., per idem tempus Ci., per eos dies praetor Brundisinus venit L., per concilium loqui C., per aestum sitim restinguere V. opoldne, per somnum visa imago V. v snu, v sanjah, per ludos scorta rapere L. med.
2. po, skozi ((za) kako dolgo): ludi decem per dies facti sunt Ci., incendium per duas noctes tenuit L., Siciliam per triennium vexavit Ci., oppugnata domus per multas horas Ci., per totam vitam Cu.
3. (pri subst., ki izražajo kako stanje, navidezno v modalnem pomenu) med, v, ob: per seria et ludum Cu., per otium L., per iram fecit Ci. (med jezo =) v jezi, multa per furorem effata V., per tacitum Ganges fluit V. v miru, mirno. —
III. v instrumentalnem pomenu
1. zlasti v pomenu po (z loc.): Eutr., per tot … imperia in summum fastigium evectus Vell.; (pri osebah) po, s pomočjo, od: per exploratores certior factus C., per speculatores cognovit C., istius iniurias per vos ulcisci Ci., per internuntios colloqui cum aliquo N., Christus per Pontium Pilatum supplicio adfectus est T., per errorem in fraudem incurrere Ci.; od tod: virtus per se ponderanda N. sama po sebi, castra exigua per se C., per se, quae videbantur, administrabant C. sami od sebe, samostojno, ne da bi jim bil kdo ukaz(ov)al, per se erant infideles C., per se nihil audet C. sam od sebe, samostojno, brez tuje pripomoči; tako tudi: per me, per te L., S., per omnia L. povsem, docela, popolnoma, per occasionem L. ob priložnosti.
2. z oslabelim instrumentalnim pomenom (pri stvareh) po, ob, z (s): aegre per manus tractus servatur C. z rokami, de muris per manus demitti C. z rokami, po rokah, per epistulas, litteras N. pis(me)no, per inducias decipere aliquem Ci.; navidezno v modalnem pomenu: per vim temptare iter C. po sili, s silo, siloma, nasilno, per dolum, per fraudem S., N. zvijačno, kovarno, per contumeliam C. na sramoten način, sramotno, per cruciatum interfici C. kruto, per commodum L. udobno, lagodno, ležerno, per artem V. umet(el)no.
3. pod pretvezo, z izgovorom, pod obrazem (plaščem), pod imenom, pod krinko, navidezno, češ da: fraudare aliquem per tutelam aut societatem Ci., per causam exercendorum remigum C. češ da se morajo uriti, per Caecilium accusatur Sulla Ci. pod Cecilijevim imenom; poseb.: per fidem aliquem circumvenire C. ali laedere Ci. s krivo prisego. —
IV. kavzalno
1. zaradi, spričo, vsled, iz: per mollitiem animi Cu., qui per aetatem ad pugnam inutiles videntur C., per causam (da bi) equitatūs cogendi discedit C., per avaritiam decipere Ci., per metum potius quam voluntate L.
2. (poseb. pri osebah) zaradi, zadélj, zatégadélj, s strani, kar (kolikor) je na kom, v moči koga, kar (kolikor) zadeva koga, je odvisno od koga: Ter., Eutr. idr., aeque hoc per senatum efficere potuit N., trahantur per me (zaradi mene) pedibus omnes rei Ci., si per me licuisset Ci. z moje strani, si per suos esset licitum N. z njihove strani, id per se fieri licere C. kolikor je odvisno od njegove volje, quod per leges liceret Ci. kar zadeva zakone, per Afranium stare, quominus proelio dimicaretur C. na Afraniju je, v Afranijevih rokah (moči) je, od Afranija (Afranijeve volje) je odvisno, per ceteros non stetit, quin … Cu. drugi so bili krivi, da … , per valetudinem Ci., L. zaradi zdravja (zdravstvenega stanja).
3. (pri rotitvah) zaradi, na, pri: per deos iurare Ci., oro te per deos Ci., per deos perque foedera obtestabatur C., per sidera testor, per superos V., per deos (immortales)! Ci., per deos atque homines! Ci., per maiestatem imperii S., per dextram te istam oro Ci. Per je pogosto ločen od svojega sklona: Ter., per ego has lacrimas oro V., per ego … iura precor L., per ego te deos oro Pl.; podobno: per vos et fortia facta ne fidite V. (nam.: oro vos per fortia facta), per si qua est fides V. (= per fidem, si qua est). - percent, per cent [pəsént]
1. pridevnik & prislov
procentualen, -lno, odstoten, -tno
2. samostalnik
odstotek
množina vrednostni papirji z navedeno procentno postavko
three percents triprocentni vrednostni papirji - per-cōpiōsus 3, adv. -ē (per in cōpiōsus) zelo obilujoč z izrazi, zelo gostobeseden, zelo mnogobeseden: Sid., legi enim librum tuum, identidem repetens ea maxime (non enim mentiar), quae de me scripsisti, in quibus quidem percopiosus fuisti Plin. iun.
- per-currō -ere -cucurrī in -currī -cursum (per in currere)
I. intr. teči, hiteti: Ter., Lucr. idr., citato equo Cales L., per temonem C.; metaf.: per omnes civitates percurrit oratio mea Ci. —
II. intr.
1. preteči (pretekati), preleteti (preletati), prehite(va)ti, hitro prehoditi (prehajati), hitro (pre)potovati: Lucr., Pr., Plin. idr., agrum Picenum C., pulpita H., aristas O. teči (leteti) preko (čez), pollice chordas O. preletati strune = brenkati na strune, pectine telas V. skozi greben spuščati, na brdo tkati, omnes conventūs Hirt. obiti (obhajati).
2. metaf. (v mislih) preleteti (preletati), premisliti (premišlj(ev)ati): animo polum H., aevum animo Sen. ph., multa animo et cogitatione Ci.; occ.
a) z očmi preleteti (preletati), hitro pregled(ov)ati, površno prebrati (prebirati): rem oculo veloci H., paginas L.
b) (o čustvih, afektih) pretres(a)ti, spreleteti (spreleta(va)ti): timor, qui lectoris percurrit animum Sen. ph., omnium pectora occulto metu percurrente Cu., totum pectus percurrit pavor Q.
c) po vrsti navesti (navajati), našte(va)ti: de re pecuaria breviter ac summatim percurram Varr., quae breviter a te de ipsā arte percursa sunt Ci., omnia poenarum nomina V., suis beneficiis percursis T.
d) zaporedoma (po vrsti) opraviti (opravljati) službe: honores Suet., paene iunctim quaesturam, praeturam, consulatum Suet., quaesturam, tribunatum, praeturam honestissime Plin. iun., percursis honorum gradibus Amm. - per-egrē in per-egrī (per in loc. subst. ager) zunaj, in sicer
1. zunaj mesta, v tujini, na tujem, v inozemstvu: domi … peregri Naev. fr., peregri et domi, peregre domique Pl., peregre esse Pl., domi aut peregre Ter., peregre habitare L., peregre depugnavit Ci.; pren.: animus est peregre H.; tudi: in peregrē: Vulg.
2. na tuje, v tujino, v inozemstvo, z doma, iz dežele: proficisci Pl., Suet., rusve peregreve exeo H., p. abire Tit. fr., Plin.
3. iz tujine, iz inozemstva, od zunaj: advenire Pl., redire Ter., nuntiare L., alios peregre Romam accitos L., una a foro, altera a peregre Vitr. - perīculōsus 3, adv. -ē (perīculum) nevaren, z nevarnostjo grozeč (preteč), z nevarnostjo združen (povezan), nevarnost prinašajoč, pogub(onos)en, tvegan: Ca., Auct. b. Alx., Plin. iun., Sen. ph., Cu. idr., iter, bellum, vulnus Ci., alea H. drznost, periculosum ducere S., locus periculosissimus Ci., periculose dicere, pugnare Ci., periculose aegrotare Ci., et eum per scelus occupata periculosius dimissurum S. z večjo nevarnostjo, ob večji nevarnosti; z dat.: nomen periculosum libertati L., periculosae libertati opes L.; abl. abs.: iuxta periculoso T. = cum iuxta periculosum esset.
- per-indignus 3 (per in indignus) zelo nedostojen, zelo nespodoben, zelo nevreden: perindignum est deliberare Sid.; adv. perindignē zelo ne(je)voljno, z veliko ne(je)voljo: tulit etiam perindigne actum in senatu, ut titulis suis quasi Augusti, ita et Liviae filius adiceretur Suet.
- perissad [pərísæd] samostalnik
kemija element z neenakomerno valenco - perk2 [pə:k]
1. neprehodni glagol
šopiriti se; dvigati glavo, vihati nos (up)
samozavestno, predrzno, domišljavo se vesti; popraviti se po bolezni, priti v formo (up)
razvedriti se, razveseliti se (up)
2. prehodni glagol
okrasiti; dvigniti (up glavo)
striči z ušesi
to perk o.s. (up) nalepotičiti se - perlato agg.
1. bisernat, biserne barve
2. okrašen z biseri - perlé, e [pɛrle] adjectif bisern, bisernat, okrašen z biseri; figuré lično, dovršeno narejen ali izveden
grève féminin perlée stavka, ko se delo ustavi ali opočasni
orge masculin perlé ječmenček
rire masculin perlé (figuré) biseren smeh
soupe féminin perlée juha z maščobnimi očesi - Perlenarbeit, die, izdelek z biseri
- Perlenbrosche, die, broška z biserom/z biseri
- per-litō -āre -āvī -ātum (per in litāre) daritev opraviti (opravljati) z ugodnimi znamenji (ob ugodnih znamenjih), žrtvovati pod ugodnimi znamenji: si eae res divinae factae recteque perlitatae essent Valerius Antias ap. Gell., id cum ad senatum rettulisset, bove perlitare iussus L., libellus etiam Caesari datus eodem die, nec perlitare centum victimis potuerat Fl., qui (sc. alter consul) se, quod caput iocineri defuisset, tribus bubus perlitasse negavit L.; impers.: ea omnia sacrificia laeta fuerunt, primisque hostiis perlitatum est L. so žrtvovali, diu non perlitatum tenuerat dictatorem L., ceteris dis perlitatum ferunt; Saluti Petillium perlitasse negant L.
- perlmuttglänzend z biserovinastim leskom
- per-lubēns (per-libēns) -entis (perlubet) zelo rad: ausculto perlubens Pl., perlubente me Ci. ep. na moje veliko veselje, na mojo veliko radost; adv. perlubenter (perlibenter) zelo (prav) rad, z (velikim) veseljem, z (velikim) užitkom: tum ille: legi, inquit, perlubenter epistulam, quam ad te Brutus misit ex Asia Ci. ep.