Franja

idéaliser [-ze] verbe transitif idealizirati; prikazati lepše kot je v resnici, olepšavati

s'idéaliser predstaviti se v idealni luči
le passé s'idéalise dans le souvenir preteklost je v spominu lepša, kot je bila v resnici

idioplasm [ídiəplæzm] samostalnik
biologija idioplazma, dedna zasnova v semenčici in jajčecu

idle¹ [áidl] pridevnik (idly prislov)
brezdelen, nezaposlen, brezposeln; nedelaven, len; ničeven, prazen, nepomemben; nesmiseln, nekoristen
ekonomija neproduktiven, neizrabljen, mrtev (kapital)
tehnično ki stoji (stroj), v praznem teku
agronomija neobdelan

idle attempt nesmiseln poskus
ekonomija idle capital mrtev kapital
an idle compliment prazna pohvala
idle current prazen tok
idle curiosity gola radovednost
idle hands brezposelni delavci
to lie (ali stand) , idle stati, ne delati (stroj)
idle motion prazen tek
idle rumour prazna govorica
to run idle v prazno teči (stroj)
idle talk prazen pogovor
ekonomija idle time zgubljen čas

idle² [áidl]

1. neprehodni glagol
lenariti, ne delati
tehnično biti v praznem teku (stroj)

2. prehodni glagol
zapravljati čas (away)
izgubljati (ure, čas); pustiti stroj v praznem teku

īdōlum (īdōlon) -ī, n (gr. εἴδωλον podoba)

1. telesna senca umrlega, prikazen, privid, pošast: mox apparebat idolum: senex macie et squalore confectus Plin. iun.

2. (pri stoikih) podoba (slika) v duši, misel, predstava (čisto lat. spectrum): Luc. ap. Non., v grški pisavi: atomi, inane, imagines, quae εἴδωλα nominant Ci.

3. mališka podoba, malik: Eccl. (ki imajo v verzih pogosto īdŏlŭm).

idrarto m med. voda v sklepu, izliv v sklep, hidrartros

idremia f med. voda v krvi, vodena kri, hidremija

idrosolubile agg. topljiv v vodi

iēiūnitās -ātis, f (iēiūnus)

I. praznost v želodcu, prazen želodec, teščnost, lakota: Amm., Cael., ieiunitatis plenus, anima foetida Pl. —

II. metaf.

1. primanjkovanje vlage, suhost, suhota: calcis, tegularum Vitr., calida humoris ieiunitas Vitr.

2. pren.
a) suhost, suhoparnost, jalovost, pomanjkljivost (v govoru): ieiunitatem et siccitatem et inopiam in Attico genere ponit Ci., cavenda est illi presso oratori inopia et ieiunitas Ci., cum obruerentur copiā sententiarum, ieiunitatem et famem se malle dixerunt quam ubertatem et copiam Ci.
b) neznanje, nepoučenost (v čem); s subjektnim in objektnim gen.: illorum ieiunitas bonarum artium Ci.

Ierichō, f (indecl.) (Ἰεριχώ) Jeriha, palestinsko mesto: Vulg., Prud. Od tod adj. Ierichontīnus ali Ierichuntīnus 3 jerihon(t)ski, iz Jerihe, v Jerihi: Vulg., Aug.

if¹ [if] veznik
ako, če; čeprav, dasi, četudi; če, ali (v odvisnem vprašanju); v vzklikih:

if that is not a shame! če to ni sramota!
as if kakor da
even if čeravno, čeprav
if any če sploh kateri
if so če je tako, v tem primeru
if not drugače, v nasprotnem primeru
he is 50 if he is a day (ali an hour) star je najmanj 50 let
it is interesting, if a little long je zanimivo, čeprav malo dolgo
if he be ever so rich naj bo še tako bogat

iglìčati se -ā se kristalizirati, spreminjati se v iglice: u gustoj magli igličale su se studene kapi

I.G.M. kratica m

1. Istituto Geografico Militare Vojnogeografski inštitut

2. Ispettorato Generale della Motorizzazione Splošno nadzorstvo vozil v prometu

īgni-gena -ae, m (īgnis in genere = gīgnere) v ognju (po)rojeni, Bakhov vzdevek: O.

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

il art. determ. m sing.

1. (označuje določeno osebo ali stvar)
prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
il Petrarca Petrarka

2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

3. (s kazalno vrednostjo)
Plinio il giovane Plinij mlajši

4. vsak (z distributivno vrednostjo):
il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

5. v, med (s časovno vrednostjo):
ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija

ilákati ìlāčēm, ìlākām dial. izgovarjati, vzklikati pobožne besede v arabščini la ilahe illa-llah

iláknuti ìlāknēm izgovoriti, vzklikniti pobožne besede v arabščini

ilativo pravilen v sklepanju, dosleden; posledičen

ilìdžār -ara m, ȉlidžār m
1. lastnik toplic
2. uslužbenec v toplicah
3. učitelj plavanja