Franja

volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
volovska vprega tiro di buoi
človek volovske moči individuo forte come un toro
volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
pren. volovske oči occhi grandi e tondi
pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)

volóvsko adv. come bue, da bue:
volovsko močen forte come un toro

volúmen (-mna) m

1. mat. (prostornina) volume:
volumen telesa volume di un solido

2. ekst. volume, ampiezza, grandezza, dimensione

3. biblio. (zvezek, snopič) volume
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strojn. gibni volumen volume di compressione
fiziol. minutni, utripni volumen (srca) gettata cardiaca, sistolica

vónj (-a) m odore; pren. sentore, indizio:
dajati, oddajati vonj emanare un odore
vonj udarja v nos l'odore dà al naso
prijeten, neprijeten vonj buon odore, cattivo odore
vonj po plesnobi odore di muffa
plin brez vonja gas inodore
vonj po ocvrtem fritto, odore di cibi fritti
vonj po ožganem bruciaticcio, odore di cose bruciate

vónjati (-am) imperf.

1. odorare:
iz kuhinje vabljivo vonjajo jedi dalla cucina viene un piacevole odorino di cibo
neprijetno vonjati puzzare

2. pren. odorare, sapere:
prostor vonja po zatohlem la stanza sa di chiuso

3. tr. odorare, fiutare (tudi pren.):
vonjati nevarnost fiutare il pericolo

voščíti¹ (želeti) desear

voščiti komu srečno novo leto desear a alg un feliz año nuevo
voščiti komu dobro jutro dar a alg los buenos días (dober večer las buenas tardes ozir. las buenas noches)
voščiti komu lahko noč desear a alg que pase buena noche (ali que descanse)

vôzel nœud moški spol (tudi mornarica)

gordijski vozel nœud gordien
napraviti (razvezati) vozel faire (défaire, délier) un nœud
presekati gordijski vozel (figurativno) couper (ali trancher) le nœud gordien
narediti vozel na robec faire un nœud à son mouchoir
ladja vozi 20 vozlov na uro le navire file 20 nœuds à l'heure

vôzel (-zla) m

1. nodo, annodatura, cocca, groppo:
razvezati, zadrgniti, zategniti, zrahljati vozel sciogliere, stringere, allentare un nodo
navadni vozel nodo comune
okrasni vozel nodo d'amore
dvojni vozel nodo doppio
skrajševalni vozel nodo margherita, nodo del frate
alp. varovalni vozel nodo delle guide
ladijski vozli ekst. nodi marineschi
navt. ladijski vozel (za pritrditev priveze ali obešanje vrvi za kavelj) nodo parlato
obrt. mrežni vozel nodo a rete
tekst. tkalski vozel nodo da tessitore

2. (lasje ali kita zviti na tilniku ali temenu) chignon; crocchia

3. (zapletena zadeva) nodo, difficoltà, intoppo:
jezikovni, prevajalski vozel nodo linguistico; difficoltà di traduzione

4. (kraj, kjer se prepleta, stika več prometnih poti) nodo:
cestni, železniški vozel nodo stradale, ferroviario

5. pren. (središče) centro, nucleo, essenza:
vozel problema il nucleo, l'essenza del problema

6. aer., navt. (dolžinska mera) nodo:
ladija je plula s hitrostjo 20 vozlov la nave filava a 20 nodi l'ora

7. fiz. nodo di oscillazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vozel v grlu, v želodcu nodo alla gola, allo stomaco
pren. gordijski vozel nodo gordiano
anat. živčni vozel ganglio nervoso

vôzel nudo m (tudi fig) ; fig (zapletenost) complicación f

gordijski vozel nudo gordiano
napraviti vozel anudar
napraviti vozel v robec hacer un nudo eu el pañuelo
presekati (gordijski) vozel cortar el nudo (gordiano)
razvezati vozel deshacer un nudo

vozíti conduire; véhiculer, voiturer, charrier, transporter; circuler

voziti se z avtom (vlakom, ladjo, kolesom itd. ) aller en voiture (en train, en bateau, à bicyclette, etc.), prendre la voiture (le train, le bateau, la bicyclette, etc.)
voziti 80 km na uro faire du 80 à l'heure
avtobus vozi dvakrat na dan le bus passe deux fois par jour
na kolesu se voziti aller à bicyclette (ali familiarno en vélo), familiarno faire de la bicyclette (ali du vélo), pédaler
na vrtiljaku se voziti faire un tour de manège

vozíti (vózim)

A) imperf.

1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!

4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno

vozláti (-ám)

A) imperf.

1. annodare, fare nodi

2. intrecciare con nodi:
pren. spretno vozlati besede legate, tessere abilmente un discorso

B) vozláti se (-ám se) imperf. refl. aggrovigliarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pamet se mu je začela vozlati non ragiona più
na križišču se vse smeri vozlajo al bivio si incrociano tutte le direzioni
zgodba se vozla la storia si sta complicando

vozník conductor m (tudi avta) ; chófer m ; (kočijaž) cochero m ; (motocikla) motorista m , motociclista m

voznik taksija taxista m
voznikov sedež asiento m del conductor
pobeg voznika fuga f después de causar un accidente

vozóvnica billet moški spol , ticket moški spol

brezplačna vozovnica (železn.) carte ženski spol de circulation gratuite
letalska (ladijska, železniška) vozovnica billet d'avion (de bateau, de train ali de chemin de fer)
enosmerna vozovnica billet d'aller
povratna vozovnica billet (d')aller et retour
vozovnica za krožno potovanje billet circulaire
vozovnica za avtobus (za metro) ticket d'autobus (de métro)
kupiti vozovnico za (Pariz) prendre un billet pour (Paris)

vpeljánost (-i) f dimestichezza, pratica:
vpeljanost v delo pratica di un lavoro

vpeljáti faire entrer, introduire, établir, installer, initier à quelque chose; importer ; (modo) lancer, répandre

nit vpeljati enfiler, passer un fil
vpeljati koga v družbo introduire quelqu'un (ali faire admettre quelqu'un) dans une société, présenter quelqu'un à une société

vpísati (vpíšem) | vpisováti (-újem)

A) perf., imperf. iscrivere, registrare, protocollare:
vpisati rezultate v rubriko iscrivere i risultati nella rubrica
vpisati vozilo registrare un veicolo
v register vpisati rojstva, smrti registrare le nascite, le morti
ekon. vpisati posojilo iscrivere un prestito, un mutuo
vpisati v registre dohodkov censire
vpisati v seznam iscrivere nella lista
jur. vpisati v zemljiško knjigo accatastare, accampionare

B) vpísati se (vpíšem se) | vpisováti se (-újem se) perf., imperf. refl. iscriversi:
vpisati se na univerzo iscriversi all'università

vpísati, vpisovati inscribir (v en) ; (knjižiti) asentar (v en) ; registrar

vpisati se (kot član) inscribirse; (na univerzo) matricularse
vpisati predavanje matricularse en un curso, inscribirse en un curso

vpíti¹ (kričati) gritar, dar (ali lanzar) gritos; vocear, dar voces

na vse grlo vpiti gritar a voz en cuello
do neba vpiti clamar al cielo
vpiti za kom dar grita a alg
vpiti po maščevanju clamar venganza
vpiti na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
vpije, ko da bi ga iz kože drli grita como un condenado

vplačílo versement moški spol , paiement moški spol ; (v hranilnico) dépôt moški spol

vplačilo na poštni čekovni račun versement à un compte-chèque postal