Franja

vīneus 3 (vīnum) vinski: fructus Vitr. Od tod subst. vīnea -ae, f

1. vinska trta: Ca., Varr., Col. idr., volpes alta in vinea uvam appetebat Ph.

2. vinograd, (vinska) gorica: Pl., Varr., Col., Plin. idr., nec vero segetibus solum et pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt, sed hortis etiam … Ci., non verberatae grandine vineae H.

3. trtna senčnica (lopa), le metaf. kot voj. t.t. branilni krov, branilna streha (ogredje s plosko leseno streho, zgoraj in ob straneh zavarovano s pletenino proti kamenju in izstrelkom, s kožami in mokrimi vrečami pa proti ognju); pod to zlahka premično streho so oblegovalci z ovnom (aries) rušili mestno zidovje ali pa ga izpodkopavali: Ci., Lucan., Sil., Veg., Fest. idr., tanta multitudo tormentorum, ut eorum vim nullae contextae viminibus vineae sustinere possent C., vineas agere C., vineas et aggerem muro iniunxit L.

viola samostalnik
1. (godalo) ▸ brácsa, mélyhegedű, violaPovezane iztočnice: viola d'amore, viola da gamba

2. (igranje viole) ▸ brácsaPovezane iztočnice: solistična viola

3. pogosto v množini (navijač) ▸ viola [az NK Maribor labdarúgóklub szurkolója] Viole pa so navijale, nekaj dela so imeli možje postave z njimi le ob prihodu na štadion. ▸ A violák pedig szurkoltak, a rend éber őreinek csak akkor volt velük némi munkája, amikor megérkeztek a stadionhoz.

4. tudi v pridevniški rabi (o barvi) ▸ violaLetošnjo jesen spet prihajajo v modo naravni in zdravi lasje, jesenski trend pa bo zopet vrnil nekaj priljubljenih viola odtenkov. ▸ Idén ősszel ismét a természetes és egészséges haj jön divatba, az őszi trend pedig visszahoz néhány közkedvelt violaárnyalatot.

virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)

1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.

2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).

3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.

vīscerātiō -ōnis, f (vīscera) javno razdajanje mesa, delitev (razdeljevanje) mesa med ljudstvo, poseb. ob pogrebnih svečanostih: Suet. idr., viscerationibus pecunias profundere Ci., populo visceratio data a M. Fulvio in funere matris L.; metaf.: sine amico visceratio leonis ac lupi vita est Sen. ph. krmljenje, hranjenje.

vitium -iī, n (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. pomanjkljivost, hiba, napaka, okvara, kvar, škoda: Icti. idr., corporis Pl., O., in corpore est morbus, est aegrotatio, est vitium Ci., si nihil est in parietibus aut in tecto vitii Ci., vitium parietis O., munitionis C. napaka = vrzel, vitium facere Ci., Auct. b. Hisp. poškodovati se, vitium fructu cinctum Plin. kar je nekoristno = peška; pesn.: vitio moriens sitit aëris herba V. zaradi slabega zraka, illis omne per ignem excoquitur vitium V.; occ.
a) (kot medic. t.t.) napaka, okvara, hiba, bolezen, obolelost: ani, intestinorum Cels., nervine id vitium an cutis sit Cels., vitia per totum corpus orientia Cels.; kot vzrok bolezni: ex aliquo vitio quasi parva fistula aperitur Cels., sive tempestatum vitio sive corporis Cels. nezdravost.
b) napačen dodatek, (neprava) primes v plemenitih kovinah: in aurum vitii aliquid addere Ulp. (Dig.) ponarejati zlato; pesn.: omne purgat edax ignis vitiumque metallis excoquit O. žlindro (trosko).

2. metaf.
a) napaka, spodrsljaj, hiba, nepopolnost, pogrešek, pregrešek, prekršek, prestopek, zmota, zabloda, zločin, hudodelstvo: Ter. idr., vitia in dicente acutius quam recta videre Ci., non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., emendare vitia ineuntis adulescentiae N., vitiis obrutus N. v hudodelstva, victi vitio adversariorum N., vitia hostium T. zgreški, vitium ingenii, mentis, orationis, sermonis Q., vitia in sermone Corn., vitium castrorum C. napačna gradnja (postavitev); vitium est z inf.: an vitium nullum est non parere rationi? Ci.; occ. storjena napaka = prekršek, krivda: vitio vini et amoris feci Pl., quamvis quis fortunae vitio, non suo decoxisset Ci. po nesreči, ne po svoji krivdi (ne da bi bil sam kriv), quotiens vel culpa ducis vel tribuni vitis in exercitu esset offensum C., vitium alicui dicere Kom. ogovarjati koga, vitio ducere Ter. šteti v (za, kot) napako, vitio dare alicui aliquid Ter. komu kaj šteti v (za, kot) napako (krivdo), tu summam laudem Roscio vitio dedisti Ci., alicui aliquid vitio et culpae dare Ci.; alicui vitio dare s si ali quod: Ci. idr., alicui vitio vertere, quod … Ci. ep. komu kaj vzeti (jemati) za zlo, šteti v zlo, obrniti na (v) hudo, in vitio esse Ci. biti kriv; o stvareh = imeti hibo (hibe), imeti napako (napake), biti napačen, biti vreden graje; hoc est in vitio z inf.: Ci.
b) (kot t.t. avgurskega jezika) napaka (v obliki), napačna oblika pri avspicijah, napačna izvedba, neugodno znamenje: vitium in auspiciis Ci., novum intervenit vitium Ter., id igitur obvenit vitium Ci., neque augures divinare Romae sedentes potuisse, quid in castris consuli vitii obvenisset L., quod comitia prohibere solet, ne id quidem mihi vitium facit Ca. ap. Fest. ali comitiorum solum vitium est fulmen Ci. ovira; abl. adv. vitiō napačno, proti avspicijam, v neskladju z avspicijami: cum tabernaculum vitio captum esset Ci., Scipio et Figulus, quod tum augures iudicassent eos vitio creatos esse, magistratu se abdicaverunt Ci., censores alii vitio creati non gesserunt magistratum L., vitio diem dictam esse augures … decreverunt L., vitio navigare Ci.
c) nravna napaka, hiba, pregreha, greh, zlost, zlobnost, zloba, hudobnost, hudobija, pokvarjenost (naspr. virtus): Ter. idr., nullum ob totius vitae non dicam vitium, sed erratum Ci., legibus et praemia proposita sunt virtutibus et supplicia vitiis Ci., excellens vitiis et virtutibus N., ne eam (sc. senectutem) vitiis videar vindicare Ci., vitium ventris et gutturis Ci., saltare in vitiis poni N., virtus est vitium fugere H.; occ. (o)skrumba, (o)skrunitev, posilstvo, onečastitev, onečaščenje ženske: addere ali afferre vitium pudicitiae alicuius Pl. ali vitium offere virgini Ter. ali vitium afferre Gell. (o)skruniti, posiliti (žensko, devico), per vim offerre vitium Ter. (o)skruniti, posiliti (žensko).

Opomba: Gen. pl. vitiûm: Tit. ap. Non.

vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *g^u̯i̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
a) vivere de lucro (gl. lucrum).
b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

2. occ.
a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

3. metaf. o raznih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.

vlačílen (de) remorque, de remorquage

vlačilna steza (ob reki, kanalu) chemin moški spol de halage
vlačilna vrv filin moški spol (ali cordage moški spol) de remorque (ali de traction)
vlačilni kabel câble moški spol de remorquage (ali de remorque), remorque ženski spol

vlačílen de remolque

vlačilna steza (ob reki, kanalu itd.) cantino m de sirga, camino de remolque
vlačilna vrv cuerda f (ali cable m) de remolque

vlak moški spol (-a …) železnica der Zug (ob petih der Fünfuhrzug, ob osmih Achtuhrzug, brzi Schnellzug, dizelski motorni Dieseltriebzug, dodatni Entlastungszug, Nachzug, Vorzug, izredni Sonderzug, jutranji Frühzug, Morgenzug, kopalni Bäderzug, lahek motorni Leichttriebwagen, lokalni Lokalzug, motorni Triebzug, nočni Nachtzug, vojska oklepni Panzerzug, pospešeni Eilzug, poštni Postzug, potniški Reisezug, Personenzug, primestni Pendelzug, sanitetni vojska Lazarettzug, sezonski, turistični Ferienzug, tovorni Güterzug, Frachtzug, Lastzug, tranzitni Fernzug, zelo hiter Blitzzug)
tir, s katerega odpelje vlak das Abfahrtsgleis
vlak, ki ne ustavlja Durchgangszug
vlak, ki vozi na postajo železnica strokovno: die Einfahrtsgruppe
vlak iz nasprotne smeri Gegenzug
… vlaka Zug-
(osebje das Zugpersonal, številka die Zugnummer)
peljati se z vlakom bahnfahren
s tovornim vlakom poslati: als Frachtgut
vožnja z vlakom die Eisenbahnfahrt, Zugfahrt
sedeti na napačnem vlaku im falschen Zug sitzen (tudi figurativno)
iti pod vlak (narediti samomor) sich vor den Zug werfen

vlák train

na vláku on a train
z vlákom by train
delavski vlák workpeople's train
jutranji vlák morning train
potniški (brzi, direktni, ekspresni, posebni, izletniški) vlák passenger (fast, through ali direct, express, special ali extra, excursion) train
luksusni vlák de luxe train, Pullman
oklepni vlák armoured train
lokalni vlák local train; ZDA shuttle train
mešani vlák composite passenger and goods train
vlák (jata) rib shoal, school
redni vlák regular (ali scheduled) train
odhajajoči vlák (the) train now starting
vlák ob 4ih the four o'clock train
tovorni vlák goods train
vlák ima zamudo the train is late (ali overdue ali behind time)
vlak ima 10 minut zamude the train is 10 miutes late
dati v promet poseben vlák to run a special train
peljati se z vlákom to go by train, to take the train
s katerim vlákom se boš peljal? which train will you take?
vlák mora priti ob devetih the train is due at nine
vstopiti v vlák to board a train, to get on a train
prestopiti v drug vlák to change
izstopiti iz vláka to alight from a train, to get off a train
odpeljati se, odpotovati z vlákom to leave by train
spremiti koga k odhodu vláka to see someone off
ujeti, priti pravočasno na vlák to catch a train
še ujeti vlák to catch a train in the nick of time
zamuditi vlák to miss a train

vlák (železnica) train moški spol , convoi moški spol

vlak kobilic nuée ženski spol de sauterelles
vlak rib banc moški spol de poissons
z vlakom en train, par le train
bolniški vlak train sanitaire
brzi vlak train rapide (ali de grande vitesse), rapide moški spol
delavski vlak train (d')ouvriers
direktni vlak train direct
dodatni, dopolnilni vlak train supplémentaire
ekspresni vlak (train) express moški spol
električni vlak train électrique
izletniški vlak train de plaisir
jutranji (večerni) vlak train du matin (du soir)
mešani vlak train mixte
motorni vlak autorail moški spol, automotrice ženski spol
oklopni vlak train blindé
osebni, potniški vlak train de voyageurs, (train) omnibus moški spol
posebni vlak train spécial
poštni vlak trainposte moški spol
tovorni vlak train de marchandises
potovati, peljati se z vlakom voyager (ali aller) en train (ali en chemin de fer), prendre le train
vlak ima zamudo le train a du retard
zamuditi vlak manquer (ali familiarno rater) le train
ta vlak nima zveze ce train n'a pas de correspondance
vlak prihaja na postajo le train entre en gare
sestaviti vlak former un train
sprevodnik na vlaku contrôleur moški spol (des chemins de fer)
vlak ob štirih attelage moški spol de quatre chevaux, quadrige moški spol

vlák (železnica) tren m

vlak rib banco m de pesca
vlak kobilic enjambre m de langostas
z vlakom en tren
delavski (direktni, bolniški, dodatni ali dopolnilni, posebni, tovorni) vlak tren obrero (directo, hospital, suplementario, especial, de mercancías)
brzi (ekspresni, motorni, električni, oklopni) vlak tren rápido (expreso, automotor, eléctrico, blindado)
mešani vlak tren mixto, tren botijo, tren ómnibus
osebni vlak tren de viajeros, tren ordinario
potniški vlak (3. razreda) tren correo (de tercera)
vlak igračka tren (de) juguete
vlak ima zamudo el tren tiene (ali llega con) retraso
sestaviti vlak formar un tren
ranžirati vlake formar trenes
zamuditi vlak perder el tren
ujeti vlak coger el tren
peljati se z vlakom tomar el tren
vlak prihaja (odhaja) ob treh el tren llega (parte) a las tres
vlak se je iztiril el tren se ha descarrilado
potovanje (potovati z vlakom) viaje m (viajar) en tren
sprevodnik na vlaku conductor m del tren

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto

Vocātēs -ium, m Vokáti, pleme v Akvitanski Galiji ob levem bregu Garumne: C.

voce f

1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga

2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas

3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe

4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja

5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se

7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

8.
voci pl. prividi

9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest

11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv

12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

13. postavka (seznama, obračuna)

14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša

15. glasba interval

16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev

vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

2. occ.
a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

3. metaf.
a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (ἑ`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.

Vocontiī -ōrum, m Vokóntijci, pleme v Narbonski Galiji ob levem bregu Rodana: Plancus in Ci. ep., C., L., T., Plin. Od tod adj. Vocontius 3 vokóntijski: rura Sil.

vod|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz

2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser

3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser

4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser

5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend

brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda²

na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten

ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf

pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

strah pred vodo die Wasserscheu

v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter

vôda eau ženski spol

blagoslovljena voda eau bénite
kolonjska voda eau de Cologne
mehka (trda) voda eau douce ali non calcaire (dure ali crue)
morska (slana) voda eau de mer (ali salée)
pitna voda eau potable
podtalna voda eaux souterraines, nappe ženski spol aquifère (ali phréatique)
rečna voda eau de rivière
rožna voda eau de rose
sladka voda eau douce
stoječa voda eau dormante (ali stagnante)
tekoča voda eau courante
težka voda (kemija) eau lourde
umazana voda eaux sales (ali usées)
naravna topla (zdravilna) voda eaux thermales
ustna, zobna voda eau dentifrice
žveplena voda eau sulfurée
po vodi navzgor (navzdol) en amont (en aval)
po suhem in po vodi par mer et par terre
v vodo pasti tomber dans l'eau, figurativno tourner (ali s'en aller) en eau de boudin, aller à vau-l'eau
pod vodo plavati nager sous l'eau (ali entre deux eaux)
pod vodo biti être inondé (ali submergé)
biti ob kruhu in vodi être au pain sec et à l'eau
to je voda na njegov mlin (figurativno) c'est de l'eau à son moulin, c'est du beurre dans ses épinards
udarec v vodo (figurativno) un coup d'épée dans l'eau
obdržati se na vodi (figurativno) se maintenir à flot, surnager
spustiti vodo (urinirati) uriner, familiarno pisser
vodo v Savo nositi (figurativno) porter de l'eau à la rivière
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort

vôda (-e) f

1. acqua:
voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
sladka, slana voda acqua dolce, salata
črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
pitna voda acqua potabile
odpadne vode acque di rifiuto

2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
zajeziti vodo arginare l'acqua
bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
stoječa voda acqua stagnante
tekoče vode acque correnti
zdravilne vode acque termali, acque
šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

3. fiziol. pog. (seč) urina:
pregledati vodo fare l'esame dell'urina
zapiranje vode ritenzione dell'urina
tiščanje na vodo tenesmo vescicale

4. anat. liquido:
plodova voda liquido amniotico

5. med. edema:
voda v kolenih gambe edematose
voda v pljučih edema polmonare

6. kozm.
kolonjska voda acqua di Colonia
lasna voda lozione per i capelli
rožna voda acqua di rose
farm. ustna voda colluttorio
voda za britje dopobarba
voda za grgranje soluzione per gargarismi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
evf. tiščati na vodo dover orinare
pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
kri ni voda il sangue non è acqua
geogr. arteška voda acqua artesiana
farm. borova voda acqua borica
kem. destilirana voda acqua distillata
kem. klorirana voda acqua clorurata
kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
kem. težka voda acqua pesante
meteor. meteorna voda acqua meteorica
mineralna voda acqua minerale
teh. napajalna voda acqua di alimentazione
podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
polit. teritorialne vode acque territoriali
šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti