Franja

resolved [rizɔ́lvd] prislov (resolvedly [rizɔ́lvidli] prislov)
(trdno) odločen (to do s.th. nekaj napraviti)
odločen, dobro premišljen (dejanje)

resolved brows energično čelo

resolver [-ue-, pp: resuelto] odločiti, skleniti; razpršiti (dvom); kratko povzeti; določiti za; razkrojiti, raztopiti, uničiti

resolver una cuestión rešiti vprašanje
resolver una duda razpršiti dvom
resolverse raztopiti se, razpasti; priti do (raz)rešitve (bolezen); odločiti se
resolverse en vapor izhlapeti, izpuhteti
¿cómo se resuelve esto? kam to pelje?
resuluto odločen, pogumen

respect¹ [rispékt] samostalnik
spoštovanje, čislanje; upoštevanje, obzir (to do)
ugled; posebna naklonjenost; ozir, pogled, odnos

respects množina (spoštljivi) pozdravi, spoštovanje
in all respects v vsakem oziru (pogledu)
in respect of gledé, kar se tiče
in respect that... z ozirom na to, da...
in some (this) respect v nekem (tem) pogledu
in every respect v vsakem pogledu (oziru)
with respect to z ozirom na, gledé
in other respects v drugih ozirih, pogledih
without respect to consequences ne oziraje se na posledice
worldwide respect svetoven ugled (veljava)
to be held in high respect biti visoko čislan
to have respect to nanašati se na, tikati se (česa), zadevati (kaj)
to have the greatest respect for imeti največje spoštovanje do, za
to pay one's respects to izkazati spoštovanje komu
to treat with respect spoštljivo ravnati s kom
give my respects to your father izročite očetu moje spoštljive pozdrave

respect [rɛspɛ] masculin spoštovanje, čislanje; respekt (de pred); vieilli obzir, ozir; pluriel odlično spoštovanje

sans respect de brez ozira do, ne oziraje se na
sauf votre respect če (mi) dovolite, z dovoljɛnjem, brez zamere
sous divers respects v razaih pogledih, ozirih
au respect de gledé, v odnosu do, v primeri z
respect humain strah pred javnim mnenjem
respect pour les morts spoštovahje do mrtvih
avoir, témoigner du respect à, envers, pour quelqu'un, à l'égard de quelqu'un imeti, pokazati spoštovanje do koga, do česa
je suis avec (un profond) respect vaš vdani (v pismu)
inspirer le respect zbujati spoštovanje
manquer de respect envers quelqu'un ne imeti spoštovanja do koga
manquer de respect à une femme dovoliti si preveliko domačnost do kake ženske
tenir en respect držati v strehu, v šahu
rendre ses respects à quelqu'un izkazati svoje spoštovanje komu
traiter quelqu'un avec respect spoštljivo ravnati s kom

respectful [rispéktful] prislov (respectfully prislov)
spoštljiv (to do)
poln spoštovanja; vljuden, dostojen, spodoben

to be respectful of spoštovati, ceniti

respectueux, euse [-ktɥö, z] adjectif spoštljiv (envers ses parents do svojih staršev); féminin, humour prostitutka

être respectueux de quelque chose biti spoštljiv do česa
présenter ses respectueuses salutations izraziti svoje spoštljive pozdrave
rester à distance respectueuse ostati v spoštljivi razdalji

respectus -ūs, m (respicere)

1. gledanje (pogled, pogledovanje) nazaj, ozir(anje) nazaj: res sine respectu fugit L. ne da bi se ozrl, sine respiratione ac respectu pugnare L., incendiorum Ci. na požar.

2. metaf. o(b)zir na kaj, do česa, obzirnost do koga, do česa, oziranje na koga, na kaj, upoštevanje koga, česa: Iust., Sen. ph. idr., si aliquis respectus est mei L. če je kaj ozira name (do mene), sine respectu humanitatis … in legatum impetum faciunt L. ne oziraje se na … , aliquem respectum amicitiae habere L., sine respectu maiestatis L.; zlasti v abl. respectu mei, sui O. z ozirom name, nase, respectu huius fabulae Ph., respectu rerum privatarum L., respectu paucitatis Iust.

3. meton. pribežališče, zatočišče, zaslomba, zaščita, zavetje, opora, podpora, azil: si nullus alio sit quam ad Romanos respectus L., nos omnium rerum respectum praeterquam victoriae nobis abscidamus L., respectum habet ad bonos Ci., illis ignavis esse licet, qui respectum habent L.

respékt respect; reverence

uživati velik respékt to be held in high respect
imeti največji respékt do, za to have the greatest respect for

re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

2. metaf.
a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.

respiro m

1. dih, dihanje:
fino all'ultimo respiro do zadnjega diha
avere il respiro regolare, affannoso dihati normalno, sopsti
mandare l'ultimo respiro izdihniti
mandare un respiro oddahniti si
trattenere il respiro per la paura od strahu zadržati dih

2. pren. mir; premor; odlog (plačila):
lavorare senza respiro delati nepretrgoma
accordare un breve respiro privoliti v kratek odlog (plačila)

3.
di ampio respiro pren. navdahnjen, daljnosežen, široko zasnovan:
opera di ampio respiro navdahnjeno delo

4. glasba pavza za vdih

responsibility [rispɔnsəbíliti] samostalnik
odgovornost; obveznost; zanesljivost, zmožnost plačila; osaba ali stvar, za katero odgovarjamo

on one's own responsibility na (svojo) lastno odgovornost
to act (to do) on one's responsibility storiti (delati) na lastno odgovornost
to accept (to take) the responsibility for s.th. sprejeti (prevzeti) odgovornost za kaj
to be afraid of responsibility bati se odgovornosti
I'll take the responsibility of this step jaz bom prevzel odgovornost za ta korak

respōnsō -āre (frequ. k respondēre)

1. odgovarjati, da(ja)ti odgovor, odvrniti: num servi tibi responsant? Pl. ali ti sužnji bevskajo (revkajo) nazaj?, so sužnji do tebe zadirčni (nesramni)?; metaf.: lucus ripaeque responsant circa V. odmevajo; tako tudi: responsant silvae et vaga certat imago Val. Fl., fallax responsat imago frondibus Stat.

2. pren. krepko se postavljati po robu, upirati se, kljubovati, nasprotovati, zoprvati: responsare cupidinibus H., gallina responsat palato H., animus cenis responsat opimis H. ne mara, zavrača, zaničuje.

resquiller [rɛskije] verbe intransitif vstopiti, zmuzniti se v kino, v avtobus itd., ne da bi plačali; zastonjkariti; verbe transitif dobiti zastonj, brez plačanja

resquiller une place de cinéma, un repas priti zastonj do sedeža v kinu, do obeda

ressaisir [rəsɛzir] verbe transitif zopet zgrabiti, ujeti, prisvojiti si; zopet dobiti v roke

ressaisir un fuyard zopet ujeti ubežnika
la peur le ressaisit strah se ga je spet polastil
se ressaisir zopet se polastiti, priti do (de quelque chose česa), figuré zopet se obvladati, priti k sebi, postati hladnokrven
ressaisissez-vous! obvladajte se!
il faillit éclater en sanglots, mais il s'est ressaisi skoraj je planil v jok, pa se je obvladal

ressembler [rəsɑ̃ble] verbe intransitif biti podoben, biti sličen (à quelqu'un, à quelque chose komu, čemu)

se ressembler biti si podoben, sličiti si
cette fille ressemble à sa mère to dekle je podobno svoji materi
(familier) à quoi ressemble-t-il? kakšen je (po zunanjosti)?
cela ne vous ressemble pas to ni vam podobno
cela ne ressemble à rien to ni ničemur podobno, to ni za nikamer
cela ressemble à tout to ni nič posebnega
cela ne se ressemble pas to je nekaj čisto drugega
ils se ressemblent comme deux gouttes d'eau podobna sta si kot jajce jajcu
qui se ressemble s'assemble (proverbe) volk se z volkom druži
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) situacija se spreminja od dneva do dneva

ressort [rəsɔr] masculin vzmet; gibalo; gonilna, pogonska moč; figuré moralna moč, pogum, energija, odpornost; prožnost, elastičnost; pluriel sredstva in pota; pristojnost, instanca; sodni okraj; področje, območje; vieilli priziv na višjo instanco; pluriel, technique gonilne, pogonske naprave

à ressort(s) na vzmet, z vzmetmi
de notre ressort v naši pristojnosti
en dernier ressort v zadnji instanci, brez priziva, (do)končno
ce n'est pas de mon ressort za to nisem pristojen, kompetenten
fusil masculin à ressort puška na vzmet (igrača)
fustice féminin de ressort pristojno sodišče
ressort à spirale, élastique spiralna, elastična vzmet
ressort de montre, de sommier vzmet pri uri, pri žimnici
avoir du ressort imeti (moralno) moč, sposobnost za odpor ali reagiranje
être sans ressort biti brez (moralne) moči, brez odpornosti
faire ressort delovati kot vzmet
une branche pliée fait ressort upognjena veja deluje kot vzmet
faire fouer tous les ressorts uporabiti vsa sredstva
tendre, détendre un ressort napeti, sprožiti vzmet

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

rest⁴ [rest] neprehodni glagol
ostati, preostati, biti preostanek (of česa)

rest assured that I will do my best bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v moji moči
to rest with biti v rokah, biti odvisen od
it rests with you to decide vi odločite; vaša stvar je, da odločite
it does not rest with me to decide odločitev ni v mojih rokah
the affair rests a mystery zadeva (stvar) ostaja (je še naprej) skrivnost

Rest, der, (-/e/s, -e) ostanek, preostanek; Mathematik ostanek; razlika; leibliche/irdische Reste zemeljski ostanki; jemandem/etwas den Rest geben dotolči (koga, kaj), do konca uničiti; sich den Rest holen fasati jo (bolezen); der Rest ist Schweigen figurativ ostalo je v temi, ostalo pustimo v temi

restar odračunati, odtegniti; odbiti (žogo); (pre)ostati

restar méritos zmanjšati zasluge
restar a pagar še neplačan biti
en todo lo que resta del año do konca tega leta
restarse años hoteti veljati za mlajšega