Franja

pēnētica -ae, f (gr. πεινήτικη sc. τέχνη) zdravljenje z lakoto: peneticam facere Caelius in Ci. ep. (?) biti suh (brez denarja).

penser² [pɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif misliti (à na); premisliti, premišljevati; soditi; izmisliti, zamisliti, nameravati; meniti; upati

sans penser à mal brez slabega namena
sans y penser nenamerno
à ce que je pense po mojem mnenju
y pensez-vous? kaj pa mislite? kaj vam pade v glavo?
penser tout haut glasno misliti
tu penses, vous pensez lahko si misliš, si mislite
penses-tu! pensez-vous! kje pa! nikakor ne!
que pensez-vous faire? kaj nameravate storiti?
je pense avoir résolu ce problème upam, da sem rešil ta problem
(vieilli) j'ai pensé mourir malo da nisem umrl
penser du bien, du mal de quelqu'un dobro, slabo misliti o kom
faire penser quelqu'un à quelque chose spomniti koga na kaj
il lui a flanqué un coup de pied où vous pensez dal mu je brco, že veste kam (= v zadnjico)
liberté féminin de penser svoboda mišljenja
manière féminin de penser mišljenje, miselnost

peplum -ī, n ali peplus -ī, m (gr. πέπλον, πέπλος)

1. péplos, velik ženski plašč, dolgo ohlapno žensko oblačilo, nav. brez rokavov: Cl.; poseb. velik plašč Ateninega kipa v Atenah ob panatenajah: Pl., V., Stat.

2. pozneje pri Grkih in Rimljanih péplos, veliko moško vrhnje oblačilo, sploh ohlapno vrhnje oblačilo, vrhnja halja: Lact.

per (prim. skr. pári okrog, ob, gr. περί, πέρι)

A. adv. kot predpona

1. okoli in okoli, po vrsti, ob … , pre … : peragrare, perequitare, perspicere, perquirere, perlegere.

2. skozi pre … , raz … : percutere, perfodere, perlucēre, percurrere, perennis, perscindere, perfringere.

3. do kraja, popolnoma, do..., pre...: perficere, perscribere, permanere, perpeti.

4. zelo, prav, pre...: tako poseb. pri adj. in adv. (prim. gr. περικαλλής): perabsurdus, peramplus, permagnus; pa tudi pri glag.: peraestimare, perpopulari, perosus; dovršitev dejanja zaznamujejo glag.: perficere, perscribere, perorare, trajanje pa: perpeti, persequi, pertinere. — Naslonke (poseb. pron. in -que) včasih ločijo per od njegovega adj. ali adv. (redkeje glag.): altera pars per mihi brevis fore videtur Ci., per mihi benigne respondit Ci., te per videre velim Ci., pergrata perque iucunda Ci. Sledečemu l se per včasih priliči: pel-licio iz *per-lacio, pel-luceo iz per-luceo; drugi del sestavljenke takrat nav. oslabi: perficio, pertineo, pellicio, perpetior, perfringo, perquīro (iz glag. facio, teneo, lacio, patior, frango, quaero); tako tudi: perennis, peregre iz annus, ager. če ostane glag. vokal nespremenjen, je to pasestavljenka (rekompozicija).

5. čez = čez mejo ali mero, čezmerno, prekomerno, predaleč; od tod v slabo; za..., z..., s... itd.: pellicere, perdere, perire, peierare.

B. praep. z acc. (včasih v anastrofi: culmina per hominum V., fata per Aeneae V.; prim. parumper, paullisper, semper).

I. krajevno

1. okoli (okrog) po, po, po vrsti: equites per oram disponere C., per agros vagari C., per terrarum orbem celebrari S., iter per Siciliam facere Ci., iactata per undas V., Cyclades sparsae per aequor V., pacem per aras exquirunt V. hodeč od žrtvenika do žrtvenika, okrog ob žrtvenikih, per domos invitari L. od hiše do hiše, supplicare per compita L. hodeč iz ulice v ulico, po vseh ulicah, per manus tradere C., L. iz roke v roko, per circum triumphali veste uti T.; tako tudi: incedunt per ora vestra magnifici S. v vaši navzočnosti, vpričo vas; prim.: per hostium oculos traduci L. pred očmi sovražnikov, nitidus quā quisque per ora cederet H., per ora hominum ferri Plin. iun., per ora civitatium traduci Iust., per triumphum agi C. v zmagoslavju, zmagoslavno.

2. (tja) po, (dol) po, čez, preko, ob, poleg, vzdolž: per temonem percurrere C., se per munitiones demittere C. demitti per tegulas Ci., per gradūs deici L., dum te fugeret per flumina V.

3. skozi, čez: ire per Aeduorum fines, per Sequanos C., per ignes O., ire per feras O. ali per umbras V. okrog, med, per forum duci in aedem Concordiae Ci., per membranas oculorum cernere Ci. —

II. časovno

1. ob, med, v: Ter. idr., per idem tempus Ci., per eos dies praetor Brundisinus venit L., per concilium loqui C., per aestum sitim restinguere V. opoldne, per somnum visa imago V. v snu, v sanjah, per ludos scorta rapere L. med.

2. po, skozi ((za) kako dolgo): ludi decem per dies facti sunt Ci., incendium per duas noctes tenuit L., Siciliam per triennium vexavit Ci., oppugnata domus per multas horas Ci., per totam vitam Cu.

3. (pri subst., ki izražajo kako stanje, navidezno v modalnem pomenu) med, v, ob: per seria et ludum Cu., per otium L., per iram fecit Ci. (med jezo =) v jezi, multa per furorem effata V., per tacitum Ganges fluit V. v miru, mirno. —

III. v instrumentalnem pomenu

1. zlasti v pomenu po (z loc.): Eutr., per tot … imperia in summum fastigium evectus Vell.; (pri osebah) po, s pomočjo, od: per exploratores certior factus C., per speculatores cognovit C., istius iniurias per vos ulcisci Ci., per internuntios colloqui cum aliquo N., Christus per Pontium Pilatum supplicio adfectus est T., per errorem in fraudem incurrere Ci.; od tod: virtus per se ponderanda N. sama po sebi, castra exigua per se C., per se, quae videbantur, administrabant C. sami od sebe, samostojno, ne da bi jim bil kdo ukaz(ov)al, per se erant infideles C., per se nihil audet C. sam od sebe, samostojno, brez tuje pripomoči; tako tudi: per me, per te L., S., per omnia L. povsem, docela, popolnoma, per occasionem L. ob priložnosti.

2. z oslabelim instrumentalnim pomenom (pri stvareh) po, ob, z (s): aegre per manus tractus servatur C. z rokami, de muris per manus demitti C. z rokami, po rokah, per epistulas, litteras N. pis(me)no, per inducias decipere aliquem Ci.; navidezno v modalnem pomenu: per vim temptare iter C. po sili, s silo, siloma, nasilno, per dolum, per fraudem S., N. zvijačno, kovarno, per contumeliam C. na sramoten način, sramotno, per cruciatum interfici C. kruto, per commodum L. udobno, lagodno, ležerno, per artem V. umet(el)no.

3. pod pretvezo, z izgovorom, pod obrazem (plaščem), pod imenom, pod krinko, navidezno, češ da: fraudare aliquem per tutelam aut societatem Ci., per causam exercendorum remigum C. češ da se morajo uriti, per Caecilium accusatur Sulla Ci. pod Cecilijevim imenom; poseb.: per fidem aliquem circumvenire C. ali laedere Ci. s krivo prisego. —

IV. kavzalno

1. zaradi, spričo, vsled, iz: per mollitiem animi Cu., qui per aetatem ad pugnam inutiles videntur C., per causam (da bi) equitatūs cogendi discedit C., per avaritiam decipere Ci., per metum potius quam voluntate L.

2. (poseb. pri osebah) zaradi, zadélj, zatégadélj, s strani, kar (kolikor) je na kom, v moči koga, kar (kolikor) zadeva koga, je odvisno od koga: Ter., Eutr. idr., aeque hoc per senatum efficere potuit N., trahantur per me (zaradi mene) pedibus omnes rei Ci., si per me licuisset Ci. z moje strani, si per suos esset licitum N. z njihove strani, id per se fieri licere C. kolikor je odvisno od njegove volje, quod per leges liceret Ci. kar zadeva zakone, per Afranium stare, quominus proelio dimicaretur C. na Afraniju je, v Afranijevih rokah (moči) je, od Afranija (Afranijeve volje) je odvisno, per ceteros non stetit, quin … Cu. drugi so bili krivi, da … , per valetudinem Ci., L. zaradi zdravja (zdravstvenega stanja).

3. (pri rotitvah) zaradi, na, pri: per deos iurare Ci., oro te per deos Ci., per deos perque foedera obtestabatur C., per sidera testor, per superos V., per deos (immortales)! Ci., per deos atque homines! Ci., per maiestatem imperii S., per dextram te istam oro Ci. Per je pogosto ločen od svojega sklona: Ter., per ego has lacrimas oro V., per ego … iura precor L., per ego te deos oro Pl.; podobno: per vos et fortia facta ne fidite V. (nam.: oro vos per fortia facta), per si qua est fides V. (= per fidem, si qua est).

pérdida ženski spol izguba; škoda

pérdida de sangre izguba krvi
pérdida de vista izguba vida, oslepitev
a pérdida de vista v nedogled
sin pérdida de tiempo brez izgubljanja časa, nemudoma
padecer (sufrir), reparar una pérdida utrpeti, poravnati izgubo
¡no tiene pérdida! ne morete zaiti!
evitar pérdidas obvarovati se škode

perdidizo

hacerse el perdidizo odstraniti se brez zbujanja pozornosti

perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
fouer à tout perdre vse staviti v igro
perdre sa clef (populaire) imeti drisko
perdre connaissance onesvestiti se
se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
perdre contenance zmesti se
perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
perdre le goût du pain (populaire) umreti
perdre (l')haleine priti ob sapo
perdre une occasion zamuditi priložnost
y perdre son latin ničesar ne razumeti
perdre le nord izgubiti se
perdre ses pas truditi se brez haska
perdre patience izgubiti potrpljenje
perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
perdre du poids shujšati
perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
perdre de vue izgubiti iz vida
vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje

peregrīnus 3 (peregrē)

1. inozemski, tuj, zunanji (naspr. indigena, domesticus, patrius, vernaculus): Pl., Col., Plin., Iuv., Lucan., Val. Max., Suet., Amm. idr., hominem peregrinum irridere Ci., divitiae H., mulier H. tujka (= Helena), volucris Ph. ptica selivka, timor ali terror L. strah pred inozemskim (zunanjim) sovražnikom, amores O. do tujk (inozemk), fasti O. zgodovina inozemstva, otium T. kakršno ima tujec (v Rimu), labor Cat. na potovanju. Subst. peregrīnus -ī, m in peregrīna -ae, f tujec, tujka, inozemec, inozemka: Pl., Ter., Iust., Suet. idr., peregrini atque advenae nominabamur Ci.; peregrīnus poseb. = nedržavljan, (tuj) naseljenec (ki biva v kakem mestu brez državljanstva): ager Varr. ki je last nedržavljanov, peregrinus an civis sit Q., repertum esse neminem, neque civem neque peregrinum Ci., neque liber neque peregrinus Ci.; od tod praetor peregrinus L., Icti. pretor za tujce ali tujski pretor (ki je poravnaval civilne pravde med nedržavljani), provincia peregrina ali sors inter peregrinos L. služba tujskega pretorja, condicio Plin. stan, status nedržavljana.

2. metaf. tuj = neveden, nevešč, ki ne pozna česa: peregrinus atque hospes in agendo Ci. popolnoma nevešč.

pergō -ere, perrēxī, perrēctum (po sinkopi iz *per-regō)

I. trans.

1. (začeto gibanje, premikanje, pot) nadaljevati: iter Ter., S., L., T., iter coeptum Auct. b. Afr., viam in Macedoniam Ci.

2. z inf. dalje, naprej, še kaj vršiti (delati, početi, opravljati): agere cum populo Ci., ad eum ire Ci., ire, porro ire, hosti obviam ire, ire ad hostes, navigare Peloponessum L., retro ire Cu., Saguntum ire L. nadaljevati (iti, prodreti) do Sagúnta, ire ad hostes L., perge linquere Thespiae rupis Aonios specus Cat. takoj zapusti.

3. nadaljevati govor, še naprej govoriti:
a) z inf.: perge porro dicere (proloqui) Pl., perge quattuor mihi istas partes explicare Ci.; elipt.: sed pergo praeterita (sc. commemorare) Ci. ep., pergit in me maledicta (sc. dicere ali congerere) Ci.; occ. abs. (brez inf.): perge porro Pl., perge de Caesare Ci., perge, ut coeperas Ci., pergam atque insequar longius Ci., pergamus ad reliqua Ci. razpravljajmo še o (pre)ostalem. —

II. intr.

1. odpraviti (odpravljati) se, odriniti, iti kam, kam priti, prodreti (prodirati): huc, horsum Ter., perge porro Ci., ad castra C., in exsilium, in Macedoniam Ci., domum, in solitudines, adversum hostes S., ad delendam urbem Veios L., in bellum adversus Lacedaemonios Iust., alicui obviam Corn., quo pergeret, ad imperatorem an ad patres T., Aethiopiam Hier., eādem, quā ceteri, viā Ci., ut ad eas (sc. virtutes) cursim perrectura beata vita videatur Ci.; s sup.: nunc, quod accepi, obsonatum pergam Pl.; impers.: ad plebem pergitur Caecil., non potest ad similitudinem pergi rei, quae necdum est Macr.

2. pripraviti (pripravljati) se na kaj, truditi se za kaj, kako začeto delo zaključiti (zaključevati), dognati, spraviti (spravljati) h koncu, narediti, izvesti kaj do konca, dokonč(ev)ati: perge, aude, nate! Poeta ap. Ci. na noge! daj! nuj!, pergite, Pierides! V. dajte! začnite! nujte!, pergin? infelix Pl. ostajaš (vztrajaš) pri tem? se držiš tega? ne nehaš?, prospere cessura, quae pergerent (po starejših izdajah prospere cessurum quā pergerent) T. za kar se trudijo, kar nameravajo; s sup.: socios defensum pergit Gell. ne preneha.

Opomba: Pergin = pergisne, pergitin = pergitisne: Pl.

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

perifrasi f

1. perifraza; opis

2. slabš. okolišenje:
dire una cosa senza perifrasi kaj povedati brez ovinkov

perj|e [é] srednji spol (-a …) das Gefieder; živalstvo, zoologija (pernato odevalo) das Federkleid (poletno Sommerkleid, zimsko Winterkleid, mladostno Jugendkleid); okras: der Federschmuck
neprepusten za perje blago: federdicht
brez perja federlos
menjava perja živalstvo, zoologija die Mauser
omelce iz perja der Federwisch
poln perja federig
figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken

per-lābor -lābī -lāpsus sum (per in lābī)

1. (z)drseti, (z)drsniti, (z)drčati, (z)leteti preko česa, švigniti (švigati) čez kaj: rotis summas levibus perlabitur undas V., aequora Sil.

2. neopažen, naskrivaj naglo kam prodreti (prodirati), dospe(va)ti, pri(haja)ti, smukniti (smukati), zmuzniti se: et apud Graecos indeque perlapsus ad nos et usque ad Oceanum Hercules Ci., Satricanos haud minus terrebant in aedem Iovis foribus ipsis duo perlapsi angues L., ad nos vix tenuis famae perlabitur aura V., in insulam nando p. T. z lahkoto (brez težav) priplavati na otok, per acies (oculorum) Lucr.

Opomba: Inf. pr. perlābier: Lucr.

perlimpinpin [-lɛ̃pɛ̃pɛ̃]

poudre féminin de perlimpinpin (neučinkovit) čudodelen prašek; stvar brez vrednosti

permiso moški spol dovoljenje, dopustitev; dopust; dovolilnica, izkaznica za bivanje; šoferska izkaznica; pilotska izkaznica

con su permiso če dovolite
sin permiso neprošen, neupravičen; brez dovoljenja
estar con permiso biti na dopustu (vojak)
pedir permiso prositi za dovoljenje
¡con permiso! z dovoljenjem!
¿hay permiso? smem? je dovoljeno?

permissus -ūs, m (permittere) dovolilo, dovoljenje, dovolitev, pripustilo; klas. le abl. sg.: permissu decemvirorum L., legis Ci. s pooblastilom, p. tuo Ci., permissu Romanorum L.; brez atrib.: vetitis nisi permissu ingredi senatoribus T.; poznolat.: citra permissum pretoris Icti.

pero toda, ampak; vendar

¡pero espera! počakaj vendar!
ha estado pero que muy excelente bilo je sijajno
no hay pero que valga brez ugovorov!
no admito peros ne dopuščam nobenih ugovorov

perspektíva perspective; (pogled v bodočnost) figurativno prospect, outlook; chance

linearna perspektíva linear perspective
mračne perspektíve pl dim perspectives pl
žabja perspektíva (humoristično) worm's-eye view
risanje v perspektívi drawing in perspective
ptičja perspektíva bird's-eye view
v (pravi) perspektívi in (true) perspective
brez najmanjše perspektíve na uspeh without the slightest prospect of success

per-suādeō -ēre -suāsī -suāsum (per in suādēre) „z uspehom svetovati“, „nagovarjati k čemu“; od tod

1. pregovoriti (pregovarjati), preprič(ev)ati, nagniti (nagibati); abs.: magnitudine pecuniae persuasum est Ci., persuasit nox, amor, adulescentia Ter., homo factus ad persuadendum Ci.; z dat. personae: C., Trebonio ego persuasi? Ci.; (redko) z acc. personae: quis te persuasit Enn. fr., te persuadeam, ut … venias Petr.; z acc. rei (klas. le z acc. pron. n) = k čemu: quorum si utrumvis persuasissem Ci., numquam tamen haec felicitas illi persuasit neglegentiam Sen. rh., omnia nobis mala (k vsemu slabemu, k vsemu hudemu) solitudo persuadet Sen. ph.; od tod pass. impers.: Siculis hoc persuasum est, ut … Ci. Sicilci so se odločili, da … ; s finalnim stavkom: huic persuadet, petat S. (da) naj zahteva, huic persuadet, uti transeat C., persuasit populo, ut classis aedificaretur N.; redko z inf.: Sen. ph., ei persuadet tyrannidis finem facere N., nec arare terram persuaseris T.; kot trans. le pesn. in poklas.: Auct. b. Afr., Val. Max., persuasus fecit Ph., persuasi mori Iust. ki so sklenili umreti.

2. mnenje vcepiti (vcepljati), dopoved(ov)ati (dopovedavati), preprič(ev)ati: persuadentia verba O., dicere ad persuadendum accomodate Ci.; z dat. personae ali brez njega in ACI: C., V., H., Gell. idr., recuperatoribus p. non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci., persuasit consilium esse Apollinis N.; poseb.: mihi persuadeo, tibi persuades, sibi persuadet itd. = prepričan sem (si, je itd.): velim tibi ita persuadeas, me tuis consiliis nullo loco defuturum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: si praesens sibi persuasisset, quam iustas petendi causas haberet Suet.; z acc. rei (pron. n) = o čem, glede česa: id ei persuasit N., hoc volunt persuadere, non interire animas C.; z de: si forte de paupertate non persuaseris Ci.; pass. impers.: mihi persuadetur Ci. dam si dopovedati, dam se prepričati, persuasum (persuasissimum) mihi est N., Ci. trdno sem prepričan, trdno sem sklenil; v istem pomenu tudi persuasum habeo C. ali mihi persuasum habeo C.; trans.: si scit et persuasus est Caecina in Ci. ep., si persuasus auditor fuerit Corn.; od tod v abs. abl.: quo (sc. malo) viso atque persuaso Ci. in se je človek o njem prepričal.

perte [pɛrt] féminin izguba; poguba; propad; škoda; izpad, upad(anje), izginjanje; odtekanje; commerce deficit, pasivni saldo

à perte (commerce) z izgubo
travailler à perte delati z izgubo
à perte de vue kakor daleč sega oko; brezkončno; ne da bi prišli do kakega zaključka
en pure perte popolnoma zaman; brez vsake koristi, brez haska
perte d'argent, au change, de courant, de fortune, d'honneur, d'intérêts, de poids, de temps, de prestige izguba denarja, pri menjavi, toka, premoženja, časti, obresti, teže, časa, prestiža
perte des droits civiques izguba državljanskih pravic
les pertes en hommes et en matériel izgube ljudi in materiala
perte par incendie škoda zaradi požara
perte partielle, totale delna, celotna izguba, škoda
perte de sang izguba krvi; krvavenje
perte sèche (commerce) čista izguba
perte en valeur izguba vrednosti
perte de la vue izguba vida, oslepitev
indemnité féminin de la perte nadomestilo za škodo
combler, couvrir une perte (po)kriti izgubo
courir à sa perte drveti v (svojo) pogubo, propast
entraîner, réparer une perte prinesti, popraviti izgubo
subir, essuyer une (grosse) perte imeti (veliko) izgubo
(familier) mettre quelqu'un à la porte, chasser quelqu'un avec pertes et fracas koga brutalno vreči skozi vrata, ga spoditi