Franja

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)

Ródano moški spol

el Ródano Rodan (reka)

rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

2. (stranska struga) ▸ ágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.

román novel; (work of) fiction

kratek román novelette
viteški román romance
izdajati román v nadaljevanjih to serialize
pustolovski román adventure story
detektivski román detective story
tendenčen román novel with a purpose
njegovo življenje je pravi román his life is a real adventure story
srhljiv román shocker
napet (in cenen) román penny dreadful
pisec románov novel writer, novelist
zelo dolg román, román reka romanfleuve, pl romans-fleuves

rot rdeč; rot werden rdeti, Mensch: zardeti; Rotes Kreuz Rdeči križ; Roter Halbmond Rdeči polmesec; Rote Armee Rdeča armada; Rotes Meer Rdeče morje; Roter [Fluß] Fluss Rdeča reka; Rote Khmer Rdeči Kmeri; Roter Neon Tierkunde rdeča neonka; rotes Tuch rdeča cunja; roter Hahn rdeči petelin (ogenj); roter Faden rdeča nit; Rote Rübe/Bete rdeča pesa; Rote Spinne Agronomie und Gartenbau rdeči pajek; Roter Brenner Agronomie und Gartenbau rdeči ožig; rote Karte Sport rdeči karton; keinen roten Heller niti beliča

Sabis -is, acc. -im, abl. -ī, m Sábis

1. (zdaj Sambre), levi pritok Moze (zdaj Maas) v Belgijski Galiji: C.

2. reka v Karmaniji: MEL., PLIN.

3. neko sabsko božanstvo (gl. Saba): PLIN.

Sabrīna -ae, f Sabrína, reka v jugozahodni Britaniji, ki se izliva v Bristolski preliv (zdaj Severn): T.

Sagaris -is, acc. -im, abl. -ī, m (Σάγαρις) Ságaris

1. (zdaj Sakarya), reka v Mali Aziji, ki se izliva v Črno morje: O., M. – Soobl. Sangarius -iī, m (Σαγγάριος) Sangárij (L.) in Sangaris -is, m (po drugih Sagiarius -iī, m) Sángaris (Sagiárij): PLIN. – Od tod
a) Sagarītis -idis, f sagaríška, sagarítska: nympha O. nimfa reke Sagaris, v katero se je zaljubil Atis (Attis).
b) Sangarius 3 sangárijski: puer (= Attis): STAT.

2. ime Trojanca, Enejevega tovariša: V.

Sagra -ae, m in f (ἡ Σάγρα, ὁ Σάγρας) Ságra (zdaj Sagriano ali Turbolo), obalna reka v Brutiju, znana po bitki, v kateri je (okrog l. 580) 10.000 Lokrijcev porazilo 120.000 Krotoncev: CI., PLIN.

Salia -ae, f Sálija, reka v Tarakonski Hispaniji: MEL.

Salmōna -ae, f Salmóna, reka v Belgijski Galiji, ki se izliva v Mozelo (zdaj Salm): AUS.

Salō -ōnis, m Sálo (Salón), reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Jalón): MART.

Samara² -ae, f Sámara, reka v Belgijski Galiji (zdaj Somme), ob njej mesto Samarobrīva -ae, f Samarobríva (= „most čez Samaro“), glavno mesto Ambijancev (zdaj Amiens): C., CI. EP.

Sāpis -is, m Sápis, reka v Cispadanski Galiji (zdaj Savio): PLIN., SIL., LUCAN. (z inačico Isāpis Isapis). Od tod morda tribus Sapinia L. sapijska tribus.

Sarnus -ī, m Sárn(us), plovna reka v Kampaniji (zdaj Sarno): V., PLIN., SIL., STAT.

Sārs, Sartis, m Sárs (Sárt), reka v Tarakonski Hispaniji: MEL.

Saunium -iī, n Sávnij, reka v severni Hispaniji: MEL.

Sava

el Sava Sava (reka)

Sāvō -ōnis, m Sávo (Savón) reka

1. v Liguriji: L.

2. v Kampaniji: STAT., PLIN.