Franja

rébellion [rebɛljɔ̃] féminin upor, vstaja; upornost, nepokorščina, neubogljivost

esprit masculin de rébellion uporniški duh
négocier avec la rébellion pogajati se z uporniki

receptive [riséptiv] pridevnik (receptively prislov)
sposoben za sprejemanje, sprejemljiv, dovzeten, receptiven, občutljiv (of, to za, na)

a mind more receptive than creative bolj receptiven kot kreativen duh

receptíven receptive

bolj receptíven kot kreativen duh a mind more receptive than creative

redolent [rédələnt] pridevnik
(redko) prijeten, sladek (o vonju); močno dišeč, vonjav, ki diši (of, with po)
figurativno ki spominja na

a coat redolent of tobacco po tobaku dišeč suknjič
a castle redolent with mystery s skrivnostnostjo ovit grad
a scene redolent of the Middle Ages na srednji vek spominjajoč prizor
a tone redolent with contempt zaničevanja poln ton
to be redolent of sth. figurativno dišati po; namigovati, cikati na, spominjati na, imeti duh (vonj) po

reek [ri:k]

1. samostalnik
para, izparina, izparevanje; (plesniv, pokvarjen) vonj (duh, zrak), smrdljivo ozračje
škotsko dim

reek of blood duh po krvi

2. prehodni glagol
(pre)kaditi; zadimiti; oddajati izpuhtevati dim itd.
neprehodni glagol
dimiti se, kaditi se (with od)
izparevati, dišati, smrdeti (of, with po)
zaudarjati
figurativno biti napojen, napolnjen (of s čim)

to reek of garlic dišati po česnu
the room reeked with tobacco soba je bila polna dima od tobaka
the air reeked of revolution figurativno v zraku je dišalo po revoluciji

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rêklo (-a) n

1. frase, detto:
latinsko reklo: zdrav duh v zdravem telesu il detto latino: mens sana in corpore sana

2. aforisma, sentenza, adagio

3. freddura, battuta, spiritosaggine

répandre* [repɑ̃drə] verbe transitif razliti, izliti, razsuti, raztresti, razsipati; točiti (sulze); širiti, razširjati, propagirati; (raz)dajati; pokazati

se répandre (raz)širiti se, razliti sé; krožiti
répandre son âme, son cœur razkriti svoje dušo, svoje srce
répandre de l'eau sur la table razliti vodo po mizi
répandre les larmes, le sang točiti solze, prelivati kri
répandre une odeur širiti vonj, duh
répandre la panique, une nouvelle, un bruit širiti paniko, novico, govorico
cette nouvelle s'est répandue comme une traînée de poudre ta novica se je razširila kot blisk
se répandre en menaces, en louanges izteči mnogo groženj, pohval
se répandre dons le monde imeti mnogo poznanstev

republikánski républicain

republikanski duh esprit républicain
republikanska stranka parti républicain

retain [ritéin] prehodni glagol
obdržati, čvrsto držati, zadržati; ohraniti; ne vrniti; rezervirati (sedež), zaarati si, dati aro; zagotoviti si usluge, zlasti odvetnika, s predhodnim dogovorom ali plačanjem; zapomniti si, ne pozabiti, obdržati v spominu

to retain one's composure ohraniti mirno kri
to retain in one's mind (memory) obdržati v spominu
to retain a tune zapomniti si melodijo
I retained a lawyer najel sem stalnega odvetnika
the bottle still retains the smell of... steklenica ima še vedno duh po...
this cloth retains its colour to blago obdrži svojo barvo

rétréci, e [retresi] adjectif uskočen, skrčen; figuré ozek, omejen (duh)

chemin masculin rétréci ozka pot
esprit masculin rétréci omejen duh

rétrécir [retresir] verbe transitif (z)ožiti; skrčiti; figuré omejiti; verbe intransitif uskočiti se, skrčiti se

se rétrécir zožiti se, skrčiti se; figuré postati bolj omejen (duh)
rétrécir une jupe zožiti krilo
le cercle se rétrécit krog se oži
ce tissu rétrécit au lavage, ne rétrécit pas ta tkanina se uskoči pri pranju, se ne uskoči

ríba pez m ; (kot jed) pescado m

morska (rečna) riba pez de mar (de río)
pečena (prekajena, panirana, marinirana, kuhana) riba pescado frito (ahumado, rebozado, a la marinera ali en escabeche, hervido)
leteča riba pez m volante
riba mečarica pez m espada
molčeč kot riba callado como un muerto
zastrupljenje z ribami intoxicación f por pescado, ictismo m
okus po ribah sabor m a pescado
duh, vonj po ribah olor m a pescado
sladkovodna riba pez m de río (ali de agua dulce)
vlak (jata) rib banco m de pesca
loviti ribe pescar; coger peces
riba prijema el pez pica
počutiti se kot riba v vodi estar como el pez en el agua
zdrav kot riba v vodi sano como un roble

ríbji (of) fish; piscine; (ribi podoben) fishlike

ríbje ikre fish spawn, (moške) milt, (ženske) roe
ríbja kost fish bone
ríbji mehur fish bladder, air bladder, sound
ríbja koža fish skin, medicina ichthyosis, fishskin disease
ríbje olje fish oil, train oil, cod-liver oil
ríbje lovišče fishery, fishing grounds pl
ríbja moka fish meal
ríbji orel zoologija osprey, ZDA fish hawk
ríbja omaka fish sauce
ríbja plavut fin
ríbji rep fish tail
ríbji vonj, duh fishy smell
ríbji trg fish market

robust [robʌ́st] pridevnik (robustly prislov)
krepak, močan, čvrst, mišičast, žilav, robusten; čil, zdrav; vztrajen, vzdržljiv; surov, neotesan; grob, glasen

robust mind močan duh (mislec)

salūbritās -ātis, f (salūbris)

1. zdravost, zdravilnost, stanje zdravosti, zdravje: VARR., HIRT., VITR., loci CI., tum salubritatis, tum pestilentiae signa CI. zdravega vremena, zdravih vremenskih vplivov, caeli COL., PLIN., PLIN. IUN., aquarum L., T.; metaf. krepilnost, krepitev, pospeševalnost, pospeševanje, krepilen (pospeševalen) vpliv (učinek), krepilno (pospeševalno) učinkovanje, zdrav vpliv (učinek): salubritas Atticae dictionis CI. krepilni duh, a vobis (sc. iuris consultis) salubritas quaedam, ab iis, qui dicunt salus ipsa petitur CI.

2. zdravje, ugodno (dobro) počutje: COL., GELL. idr., corporum T., sensim toto corpore salubritas percipi potuit CU., non aliter pristinam recuperare salubritatem posse VAL. MAX.

sanctificateur, trice [-fikatœr, tris] adjectif posvečujoč; masculin posvečevalec

le Sanctificateur (religion) sv. Duh

sanctifier [sǽŋktifaiə] samostalnik

Sanctifier religija sveti duh

sectaire [sɛktɛr] masculin fanatičen privrženec kake verske (zlasti krivoverske) sekte; fanatik, zagrizenec, sektaš; adjectif sektaški, netoleranten, fanatičen, zagrizen, radikalen

partisan masculin sectaire fanatičen privrženec
esprit masculin sectaire netoleranten duh

sédition [sedisjɔ̃] féminin upor, vstaja

allumer, fomenter une sédition zanetiti upor
réprimer une sédition sans grande effusion de sang zatreti upor brez velikega prelivanja krvi
esprit masculin de sédition uporniški duh