Franja

saturé, e [satüre] adjectif nasičen, saturiran (de z); figuré prenasičen, naveličan

l'air est saturé de vapeur zrak je nasičen s hlapi
marché masculin saturé nasičen trg, tržišče
il a lu trop de romans policiers, il en est saturé preveč kriminalnih romanov je prebral, jih je že naveličan

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

Schneiden, das, rezanje; žaganje; košnja; žetev; figurativ eine Luft zum Schneiden gost zrak, da bi ga rezal

schöpfen¹

1. Flüssigkeiten usw: zajemati, zajeti; frische Luft schöpfen iti na svež zrak

2. figurativ zajemati, črpati; Mut schöpfen dobiti novega poguma; Hoffnung schöpfen (spet) začeti upati; Verdacht schöpfen zasumiti, posumiti; ein Urteil schöpfen oblikovati sodbo

3. Technik Papier: ročno izdelovati (papir)

4. intransitiv, Jagd piti

secō -are, secuī, sectum, toda secātūrus (indoev. kor. *se(i)k-, *sēq-, *səq- rezati, (raz)klati, kalati; prim. umbr. pru-sekatu = lat. pro-secato, lat. saxum [= „razklano“], s(a)cēna, secula, secūris, segmen, segmentum, sexus, sīcu, secīvum, sl. seči, sekati, sekira, sek, lit. iszekti (iz)dolbsti, stvnem. sëga ali saga = Säge, stvnem. segansa = Sense, stvnem. sahs nož, rezilo, sihhila = nem. Sichel)

1. seči = sekati, odsékati (odsekávati), (od)rezati, odrézati (odrezováti, odrezávati), razrézati (razrezováti, razrezávati): IUST. idr., seca digitum vel aurem PL., omne animal secari ac dividi potest CI., pabulum secari non posse CI. pokositi, florentīsque secant herbas V., sectae herbae H., secare crinem dextrā V., capillos O., viscera in frusta V., ferro pendentia colla V. odsekati, fauces novaculā SUET. prerezati, cotem novaculā FL., prave sectus unguis H. obrezan, secta abies V. obsekana jelka, jelove plošče, sectus elephantus (= gr. πριστὸς ἐλέφας) HOM.) (iz)rezljana slonova kost; abs.: manus secanti similis Q. žagajoči, nec ideo ferrum secandi vim perdidit SEN. PH.

2. occ.
a) v plošče (platnice) razrézati (razrezováti, razrezávati), razžágati (razžagováti), razsékati (razsekováti, razsekávati): marmora H., domus sectis nitebat marmoribus LUCAN. od marmornih plošč, robore secto ingentem struxere pyram V. iz razklane hrastovine, lapidem serrā ... secant PLIN., secatur in lamnas praetenues et ilex PLIN.
b) razkósati (razkosávati): gallinam, lepores IUV., altilia decenter SEN. PH., sectae quadra placentae MART.
c) kot medic. t. t. rezati, kak ud odrézati (odrezováti, odrezávati), (od)žagati, operirati, amputirati: L. EPIT. idr., vomicam immaturam PL., varices secabantur Mario CI., Marius cum secaretur CI., ense secent lato volnus V. izrezati (izrezavati, izrezovati), corpora, membra PLIN., medici etiam integra secantes Q., saevitia secandi urendique PLIN.; od tod subst. pt. pf. secta -ōrum, n operirani telesni deli: PLIN.
d) skopiti (skopljati), kastrirati: sectus Gallus, puer sectus arte mangonis MART.

2. pesn. = raziti, uraziti, rániti, raníti (ranjeváti), (po)habiti, pohabiti (pohabljati), (o)krniti (okrnjevati), poškodovati: SEN. PH., LACT. idr., ambo (sc. postes) ab infumo tarmes secat PL. razjeda, secuerunt corpore vepres V., tibi ne teneras glacies secet aspera plantas V., intorto verbere tera seca TIB., sectus flagello H. ali loris MART. razmesarjen, acuto ne secer ungui H., sectae ungui genuae H. razpraskana, sectis comis MART. z raztrganimi lasmi (po nekaterih izdajah saevis comis); pren. (o bolezni) mučiti, pestíti: si quem podagra secat CAT., podagrā cheragrāque secatur Gaius MART.

3. metaf.
a) sekati, presékati (presekávati, presekováti), (raz)deliti, ločiti (ločevati): quos (sc. populos) secans ... interluit Allia L., sectus orbis H. polovica zemeljskega kroga, caelum ... secant zonae O., undas secat Isthmos LUCAN., amnis urbem secans PLIN., medios Aethiopas secat (sc. Nilus) PLIN., medios agros secare PLIN. IUN.
b) premikajoč se kaj sekati ali rezati = skozi kaj ali po čem, čez kaj (po)hiteti, leteti, teči, prodreti (prodirati), pluti, jadrati, plavati, kaj prehite(va)ti, preletéti (prelétati, preletávati), preteči (pretekati), prepluti, prejadrati, preplavati ipd.: MEL. idr., ales geminis secat aëra pennis CI. (Arat.), illa levem fugiens secat aethera pennis V., volabat ... ventosque secabat ... Cyllenia proles V., sonitum dat stridula cornus et auras certa secat V., vox secans aëra Q., fugā secare aequora V., vada nota secare O., nave fluctus O., aequor puppe O., puppe freta O., Doto et Galatea secant spumantem pectore pontum V., innabant pariter fluctusque secabant V., volucri curru medium secat agmen V. dirja skozi ..., iumenta secabant infimam nivem L.; s prolept. obj. viam secare ubráti (ubírati) pot, napotiti (napotovati) se, odriniti (odrivati), (pre)koračiti, krčiti si pot: ille viam secat ad navīs V. ubere pot nazaj k ladjam, via secta V. odrinjena, quacumque viam secat, agmina cedant V., diversae viae secari coeperunt Q. poti so se ubirale (so ubirali) v razne smeri; pesn.: (sc. Iris) secuit sub nubibus arcum V. je med poletom (na poti) skozi zrak naredila lok, je v loku preletela zrak.
c) pren. α) (z besedami) sekati po kom ali čem, prerešetá(va)ti koga, kaj: secuit Lucilius urbem PERS. β) (raz)deliti: causas in plura genera CI., scrupulosa in partes secta divisionis diligentia Q., secta bipartito mens O. razdvojen. γ) (po reklu viam secare) spem secare „hoditi za upom“ = oklepati (držati) se upanja, upati: quam quisque secat spem V. δ) (= dirimere) razsoditi (razsojati), poravna(va)ti, konč(ev)ati: magnas plerumque secat res H., quo multae magnaeque secantur iudice lites H.

sepolcrale agg.

1. nagroben:
aria sepolcrale zatohel zrak
poesia sepolcrale lit. poezija grobov in noči

2. pren. žalosten, mračen, groben:
silenzio sepolcrale grobna tišina
voce sepolcrale votel glas

sesáti (-ám) imperf.

1. succhiare; knjiž. suggere; (dojenček) poppare, ciucciare, tettare:
sesati iz stekleničke succhiare dal poppatoio

2. (močno vleči vase) succhiare, tirare:
otrok sesa dudo, palec il bambino succhia la tettarella, il pollice

3. pompare, aspirare:
sesati nafto, vodo pompare il petrolio, l'acqua
sesati zrak aspirare l'aria
sesati prah aspirare la polvere

4. pren. (vsrkavati) succhiare, assorbire:
korenine sesajo vlago le radici assorbono l'umidità
pren. pog. sesati komu kri succhiare il sangue a qcn.

sierra ženski spol žaga; gorska veriga, gorski hrbet; pogorje; gorovje

sierra de agua vodna žaga, žaga jermenica
sierra circular krožna žaga
sierra de mano ročna žaga
sierra mecánica strojna žaga
sierra de leñador drvarska žaga
sierra de arco, sierra curva žaga na lok
sierra de cinta, sierra continua, sierra rotativa tračna žaga
sierra de marquetería rezljača
sierra de vapor parna žaga
clima de sierra gorsko podnebje, planinski zrak
habitante de la sierra gorjanec, hribovec
madera de sierra rezani les
virutas de sierra žagovina, žaganje
(pez) sierra pilar (riba)

sklopk|a [ó] ženski spol (-e …) tehnika die Kupplung (centrifugalna Fliehkraftkupplung, drsna Rutschkupplung, elastična Ausrückkupplung, lamelna Mehrscheibenkupplung, Lamellenkupplung, Scheibenkupplung, sojemalna Mitnehmerkupplung, torna Friktionskupplung, Reibungskupplung, turbo Strömungskupplung, zagonska Anfahrkupplung)
plošča sklopke die Kupplungsscheibe
zrak sklopke das Kupplungsspiel
pedal za sklopko das Kupplungspedal
pritisniti na sklopko auf die Kupplung treten

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slàb (slaboten) faible, débile, infirme, languissant, peu robuste, peu solide ; (hud) mauvais ; (kava, čaj) léger ; (glas) languissant, éteint

slab spomin mauvaise mémoire, mémoire infidèle
slaba tolažba faible (ali pauvre, piétre) consolation
slabo zdravje mauvaise santé, santé délicate
v slabi družbi en mauvaise compagnie
v slabem stanju en mauvais état
slabi časi temps durs (ali difficiles)
slab zrak air vicié
slab želodec estomac délicat
imeti slab vid, slabe oči avoir (une) mauvaise vue (ali la vue faible)
biti slabe volje être de mauvaise humeur, avoir une mauvaise lune, familiarno être mal luné, popularno être en rogne (ali de mauvais poil)
biti na slabem glasu pri kom être mal vu de quelqu'un, être mal dans les papiers de quelqu'un
slabo mi je (zdravstveno) je me sens mal, j'ai mal au cœur
slabo vreme je il fait mauvais (temps)
ni slabo! ce n'est pas mal!
izkazati komu slabo uslugo rendre un mauvais service à quelqu'un
na slabih nogah je, slabo mu gre (poslovno) ses affaires vont mal, il est mal dans ses affaires
slabo o kom govoriti dire du mal de quelqu'un
slabo ji je postalo, prišlo elle eut une défaillance, il lui prit une faiblesse, elle s'est trouvée mal

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

slàb mal ; (slaboten) débil (tudi značaj, pulz, konstitucija, upanje, glas) ; (brez moči) endeble ; (tolažba) triste

v slabem stanju en mal estado
v slabi družbi en mala compañía
slabi časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
v slabem pomenu en mal sentido
slaba kupčija mal negocio m
slab sluh oído m duro
slab spomin memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
slab sloves mala fama f, mala reputación f
slaba (šibka) stran lado m débil
slaba (šibka) točka punto m flaco
slabo zdravstveno stanje mal estado m de salud
slabo zdravje mala salud f
slaba (neokusna) šala broma f de malgusto
slab želodec estómago m delicado
slab zrak aire m viciado
ni slabó! ¡no está mal!
biti slabe volje estar de mal humor
slabo vreme je hace mal tiempo
imeti slabe oči tener la vista cansada
izkazati komu slabo uslugo hacer a alg un flaco servicio
slabó mi je postalo sentí un desfallecimiento
stati na slabih nogah no tener base sólida

smódnik pólvora f

bleščični smodnik pólvora relámpago
črni smodnik pólvora (de cañón) f; (lovski) pólvora de caza
brezdimni smodnik pólvora sin humo
sod smodnika barril m de pólvora
sedeti na sodu smodnika (fig) estar sobre un volcán
ni iznašel smodnika (fig) no ha inventado la pólvora
pognati v zrak s smodnikom volar con pólvora
razstrelilni smodnik pólvora de mina

sob|a [ô] ženski spol (-e …) das Zimmer (bolniška Krankenzimmer, delovna Arbeitszimmer, dnevna Wohnzimmer, dvoposteljna Doppelzimmer, Zweibettzimmer, enoposteljna Einzelzimmer, Einzelbettzimmer, Einbettzimmer, hotelska Hotelzimmer, kmečka Bauernzimmer, konferenčna Konferenzzimmer, lovska Jagdzimmer, otroška Kinderzimmer, podnajemniška Untermietzimmer, prehodna Durchgangszimmer, privatna Privatzimmer, sejna Sitzungszimmer, za goste Gastzimmer, Gästezimmer, za kadilce Raucherzimmmer, za obiske Besuchszimmer, za osebje Personalzimmer, za umirajoče Sterbezimmer, z balkonom Balkonzimmer, sosednja Nebenzimmer, Nachbarzimmer, spominska Gedenkzimmer, triposteljna Dreibettzimmer, tujska Fremdenzimmer, vogalna Eckzimmer, zadnja Hinterzimmer); die Stube, (kamra) die Kammer
ključ sobe der Zimmerschlüssel
oddajamo sobe Zimmer frei/Zimmer zu vermieten
oddajati sobe Gäste beherbergen
številka sobe die Zimmernummer
vrata sobe die Zimmertür
požar v sobi der Zimmerbrand
zrak v sobi die Zimmerluft
iti v sobo ins Zimmer gehen, v hotelu ipd.: aufs Zimmer gehen

soft² [sɔft]

1. pridevnik
mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
miren (spanje)
ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
sleng lahek; zaljubljen (on v)
nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

as soft as butter mehek kot maslo
soft air mil, blag zrak
soft climate mila klima
soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
soft currency nekonvertibilna valuta
a soft day deževen dan
a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
soft eyes mile oči
soft goods tekstil(ije)
a soft job lahka služba
soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
soft muscles mlahave mišice
soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
soft roe ribje mleko
soft sawder laskanje, prilizovanje
soft sex, softer sex ženski spol, ženske
soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
soft weather odjuga
soft winter mila zima
soft wood mehak les
he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

2. prislov
počasi, tiho

to fall soft srečno pasti
to lie soft ležati na mehkem

3. samostalnik
mehkoba, milina
pogovorno slabič; bedak

4. medmet
arhaično počasi! polahko!

sparare²

A) v. tr. (pres. sparo)

1. ustreliti, streljati:
sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
spararsi un colpo ustreliti se
sparare una fucilata ustreliti s puško

2.
sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
sparare in rete šport streljati na vrata

3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
spararle grosse debele klatiti
sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek

B) v. intr. ustreliti, streljati:
spararsi ustreliti se
sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
sparare a salve streljati v salvah
sparare a vista streljati brez opozorila
sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati

spin^*2 [spin] prehodni glagol
presti, sukati (volno itd.); spremeniti (raztopino) v umetno svilo; obračati, vrteti (vrtavko); hitro obrniti okoli osi; stružiti; (na dolgo) pripovedovati
figurativno izmisliti si; loviti (ribe) z umetno vabo
sleng vreči (kandidata) na izpitu
aeronavtika vrteti (letalo) okoli podolžne osi
neprehodni glagol
presti; (hitro) se obračati, vrteti se; krožiti
pogovorno hitro iti, brzeti, drveti; postati omotičen; brizgniti (kri)
aeronavtika vrteti se okoli podolžne osi; ribariti z umetno vabo

spun gold zlate žice
spin glass steklena nit
spin yarn vrv iz predenih konopcev
to spin (along) drveti, brzeti (po)
to spin a coin vreči novec v zrak (pri žrebanju, stavi itd.)
my head spins vse se mi vrti
to spin plots izmisliti si načrte, spletke
to spin a yarn (a story) pripovedovati dolgo (neverjetno) zgodbo
to send s.o. spinning udariti koga, da se zavrti okrog svoje osi

spīrāmen -inis, n (spīrāre)

1. zračna odprtina, odprtina za zračenje, zračnik, odduh, oddušek, oddušnik, preduh, luknja za hlape: naris spiramina Lucan., interclusis spiraminibus interire Arn.

2. dihanje, pihanje, sapa, starejše sopenje, duška: Stat., Amm., Cl. idr., tali spiramine Nesis Lucan., secundum, adversum spiramen Veg. zrak.

spīritālis ali (po drugih rokopisih) spīrituālis -e (spīritus)

1. k zraku sodeč, zračen: machinarum genus spiritale Vitr. stroj na zrak (ki deluje po takšnem principu kot orgle).

2. dihalen, dihanju (za dihanje) namenjen: fistula Lact., arteriae Arn., tractus Arn. dihanje, zajemanje sape, vzdih.

3. dúšen, dušéven, duhóven (naspr. carnālis mesén, poltén): charismatum, bellum, substantiae quaedam Tert., spiritali lacte pectus irriges Prud., gratia Vulg. duhovna, homo Vulg., spiritualibus spiritualia comparare Vulg.; n. pl. subst.: spirit(u)alia nequitiae Eccl. hudobni duhovi malopridnosti (pokvarjenosti). Adv. spīrit(u)āliter po duhu, dušno, duševno, duhovno (naspr. corporāliter): Eccl., Vulg.