Franja

Stratius -iī, m (στράτιος vojevit)

1. Strátij, zdravnik kralja Evmena: Plin.

2. (pisano grško) Jupitrov vzdevek = Bojeviti, Vojeviti: citra Heracleam arae sunt Iovis Στρατίος cognomine Plin.

Stratō (Ci.) ali Stratōn (Sen. ph.) -ōnis, m (Στράτων) Stráton

1. peripatetski filozof iz Lampsaka (okrog l. 300), Teofrastov učenec: Ci., Sen. ph.

2. zdravnik v Ciceronovem času: Ci.

3.
a) Stratōnis turris Strátonov stolp, mesto v palestinsko, sicer imenovano Caesarea: Plin.
b) Stratōnis īnsula Strátonov otok v Arabskem zalivu: Plin.

succeed [səksí:d]

1. prehodni glagol
slediti (komu, čemu), priti za (kom, čem); biti naslednik, naslediti; podedovati

2. neprehodni glagol
slediti, priti (to za kom, čem)
uspeti, posrečiti se, imeti uspeh, doseči svoj cilj (in pri čem, with pri)

succeeding ages bodoči časi (pokolenja)
autumn succeeds summer za poletjem pride jesen
a calm succeeded (to) the tempest po nevihti je sledila (nastopila) tišina
he succeeded as a doctor kot zdravnik je imel uspeh
he succeeded in doing s.th. posrečilo se mu je, nekaj napraviti
Edward VII succeeded Victoria Edvard VII je sledil Viktoriji
they succeeded with him dosegli so svoj cilj pri njem
he succeeded to his father's estate podedoval je očetovo posestvo
he succeeded his uncle as heir podedoval je po stricu
the plan did not succeed načrt se ni posrečil
we did not succeed in seeing him ni se nam posrečilo, da bi ga videli
we succeeded (very badly) imeli smo (zelo slab) uspeh
to succeed to the throne slediti na prestolu
to succeed to a title (a fortune) podedovati pravni naslov (premoženje)
nothing succeeds like success za enim uspehom pride drugi, uspeh rodi uspeh

success [səksés] samostalnik
uspeh (in v)
(dober, srečen) izid, rezultat; sreča; uspešen človek; stvar, ki uspeva, uspešna stvar; (redko) posledica

with success z uspehom, uspešno
without success brez uspeha, brezuspešno
to achieve success doseči uspeh, biti uspešen
to be a success uspeti, imeti uspeh, obnesti se
he was not a success as doctor kot zdravnik se ni obnesel
to make a success of, to make s.th. a success imeti uspeh pri čem, biti uspešen, uspeti v čem
nothing succeeds like success en uspeh prinese drugega, uspeh rodi uspeh

suivre* [sɥivrə] verbe transitif slediti (quelqu'un komu), iti za (kom), priti za (kom); zasledovati; spremljati, iti s kom; priključiti se (komu); iti vzdolž; kreniti; obiskovati, poslušati (predavanja); ravnati se po, ubogati; opazovati, nadzorovati; verbe intransitif slediti; pozneje, nato priti

se suivre slediti si
à suivre nadaljevanje sledi
comme suit kot sledi
exemple masculin à suivre posnemanja vreden zgled
il suit de là que ... iz tega sledi, da ...
suivre le chemin iti po poti naprej
suivre le droit chemin (figuré) ostati pošten(jak)
suivre la côte pluti vzdolž obale
suivre un cours obiskovati tečaj, predavanja
suivre le cours d'un fleuve iti vzdolž reke
suivre son cours iti svojo pot; normalno potekati
suivre les conseils poslušati, ubogati nasvete
suivre la mode ravnati se po modi
suivre le mouvement (figuré) plavati s tokom; napraviti, delati kot drugi
suivre un parti pripadati neki stranki
suivre quelqu'un en pensée biti v mislih pri kom
suivre quelqu'un de près biti komu tik za petami
suivre une profession opravljati (neki) poklic
suivre le théâtre često iti, zahajati v gledališče
suivre quelqu'un dans la tombe umreti kmalu za kom
suivre les traces, les pas de quelqu'un iti, stopati po stopinjah kake osebe
suivre un traitement (médecine) zdraviti se
suivre quelqu'un toujours et partout ne se ganiti od koga
je ne puis vous suivre ne morem slediti vašim besedam
cet élève ne suit pas en classe ta učenec ne sledi pouku, ni pazljiv v šoli
la nuit suit le jour noč pride za dnevom
sa maison suit la mienne njegova hiša pride (po svoji legi) za mojo
sa femme le suit dans tous ses voyages njegova žena ga spremlja na vseh njegovih potovanjih
suivre un élève nadzirati delo in napredek učenca
le médecin suit le malade zdravnik nadzira potek bolezni pri bolniku
suivre quelqu'un du regard, des yeux spremljati koga z očmi, gledati za kom
le souper fut suivi de la danse večerji je sledil ples
(prière de) faire suivre! (F. S. na pismih) (prosimo) poslati za naslovljencem!
faire suivre quelqu'un dati koga nadzirati
se suivre à la queue leu leu, à la file iti eden za drugim, v gosjem redu
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) vsak dan prinese kaj novega

sujet [süžɛ] masculin, grammaire osebek, subjekt; snov, predmet, tema; povod, vzrok, motiv; človek (sploh), oseba; médecine pacient

au sujet! k stvari!
au sujet de glede, zaradi
à ce sujet sujet v tej stvari, v tem pogledu, oziru
sans sujet brez razloga, povoda
sujet parlant govoreča oseba, besednik
sujet de thèse predmet doktorske disertacije
un brillant sujet, un sujet d'élite odličen učenec
mauvais sujet graje vredna oseba, malopridnež
inversion féminin du sujet (grammaire) stava osebka za glagol
avoir sujet de imeti razlog (za)
vous n'avez pas sujet de vous plaindre nimate vzroka, da bi se pritoževali
donner sujet de dati povod (za)
s'écarter du sujet oddaljiti se od predmeta
entrer dans le cœur, dans le vif du sujet iti v jedro, v bistvo predmeta
passer d'un sujet à un autre iti z enega predmeta na drugega
il a reçu des reproches au sujet de sa conduite očitali so mu njegovo vedenje
trouver un sujet de comédie, de roman najti snov za komedijo, za roman
ce médecin a trouvé de nombreux sujets pour ses recherches ta zdravnik je našel številne osebe (paciente) za svoje raziskave
protester sans sujet protestirati brez razloga

super-vacuus 3 (super in vacuus) odvečen, nepotreben, nekoristen, starejše nepriden: Cels., Col., Plin., Plin. iun., Sen. rh., Q., Suet., Val. Max., Ap., Iust., Dig. idr., metus, homo O., omne supervacuum plano de pectore manat H., sepulcri mitte supervacuos honores H., mihi Baias Musa supervacuas Antonius … facit H. (zdravnik) Antonij Muza (tj. njegovo zdravljenje z mrzlo vodo) doseže, da so mi Baje nepotrebne (= da mi je morska kopel v Bajah nepotrebna); supervacuum est z inf.: Cels., Sen. ph., Plin. iun. idr., supervacuum est dicere Cu. — Adv. supervacuē odveč, po nepotrebnem, mimogrede: Porph., Vulg. idr., supervacue data Paul., supervacue adhortantur Tert.; v enakih pomenih tudi adv. abl. sg. n supervacuō: Plin., Ps.-Q. (Decl.), Icti. in adv. zveze ex supervacuō: L., in supervacuum Sen. ph.

symptôme [sɛ̃ptom] masculin simptom, (vnanji) znak (bolezni); znak, znanilec

symptômes pluriel de crise économique znaki, znanilci gospodarske krize
symptômes subjectifs, objectifs simptomi, ki jih opazi pacient (sam), ki jih odkrije zdravnik
symptôme d'intoxication simptom zastrupljenja
symptôme avant-coureur d'une crise predhodni simptom krize
le diagnostic repose sur la connaissance des symptômes diagnoza temelji na poznavanju simptomov

šéf head; chief; principal; employer; manager; ZDA boss, governor; (upravnik) (head) manager

pisarniški šéf head clerk
šéf inženir chief engineer
šéf konstruktor chief designer
šéf pilot chief test pilot
šéf zdravnik medical superintendent

šéf chef moški spol , patron moški spol , directeur moški spol

šef inženir (urednik, zdravnik) ingénieur moški spol (rédacteur moški spol, médecin moški spol) en chef
šef pilot chef-pilote aviateur moški spol

šéf jefe m ; principal m ; (delodajalec) patrón m

šef inženir (redaktor, zdravnik) ingeniero (redactor, médico) -jefe m

šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
za šolsko rabo für den Schulgebrauch
drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

šólski escolar

šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares

špórten sporting, sport(-), sports, of sport, pertaining to sport; (obleka) casual

špórtni dan Sport Day
špórtno igrišče recreation ground, sports ground, playground
špórtni artikli pl sports gear, sports goods pl
špórtna obleka sports clothes pl
špórtni dogodek sports event, sporting event
špórtni jopič sports jacket, blazer
špórtni duh sporting spirit, sportsmanlike (ali sporting) attitude
špórtni letalec sports pilot
špórtna letalska šola flying school
špórtno letališče club aerodrome
špórtno letalo sports plane, (za šport in potovanja) sporting and touring plane
špórtni avto sports car, ZDA sport car, (dvosedežen) two seater, ZDA roadster
špórtni kabriolet (avto) sports convertible
špórtni klub sports club, athletic club
špórtno moštvo (sports) team
špórtni navdušenec sports enthusiast; sports fan
špórtno oblačilo, oblačila sports wear
špórtni plašč sports coat
špórtni čevlji plimsolls pl, gum shoes pl
špórtna srajca sports shirt
špórtna čepica sports cap, tweed cap
špórtna oprema, špórtni rekviziti sports kit (ali gear, equipment); sports requisites pl, ZDA sporting goods pl
trgovec s špórtno opremo sports outfitter
špórtna trgovina sports goods shop
špórtni ribič angler
špórtni znak sports badge
špórtno igrišče, špórtni stadion sports ground, athletics field, (athletics) stadium, (za deco) playground
špórtni otroški voziček folding pram, ZDA stroller
špórtna trofeja trophy
špórtni narod sports-loving nation
špórtna prireditev, špórtno tekmovanje meeting, meet, sporting event, sports tournament
špórtni učitelj trainer, coach
špórtni zdravnik sports doctor (ali physician)
špórtni as, prvak champion, ace, star
špórtna tekma match, sporting contest
špórtni časopis, špórtna revija sports magazine (ali paper, review)
špórtni tisk sporting press
špórtno poročilo, špórtna poročila, špórtne novice sports report, sports news pl
špórtni poročevalec sports reporter, sports writer; ZDA pogovorno sports hack, scribe, (radio) sports broadcaster, ZDA sportscaster
radijska špórtna oddaja sports broadcast, pogovorno sportscast
špórtna priloga (časopisa itd.) sports supplement
špórtna panoga, veja branch of sport
špórtni svét sports world, sporting world
špórtna zveza sports federation, sports association

športn|i [ó] (-a, -o) Sport- (artikli Sportartikel množina, avto der Sportwagen, časopis die Sportzeitung, dogodek das Sportereignis, funkcionar der Sportfunktionär, klub der Sportverein, pilot der Sportflieger, poročevalec der Sportberichterstatter, pozdrav der Sportgruß, pregled die Sportschau, ribič der Sportangler, Sportfischer, tisk die Sportpresse, zdravnik der Sportarzt, dvorana die Sporthalle, medicina die Sportmedizin, novica die Sportnachricht, oprema die Sportausrüstung, panoga die Sportart, poškodba die Sportverletzung, poškodba/okvara der Sportschaden, prireditev die Sportveranstaltung, reportaža der Sportbericht, stava die Ergebniswette, značka das Sportabzeichen, zveza der Sportverband, igrišče die Sportanlage, der Sportplatz, letalo das Sportflugzeug, orodje das Sportgerät, srce das Sportlerherz, Sportherz, srečanje das Sportfest)

štáben (-bna -o) adj. voj. dello stato maggiore; di, del comando:
štabni oficir ufficiale di stato maggiore
štabni zdravnik capitano medico

štáben

štabni načelnik jefe m de Estado Mayor
štabni častnik oficial m del Estado Mayor
štabna četa compañía f del cuartel general
štabni zdravnik capitán m médico

štabn|i (-a, -o) vojska Stabs- (oficir der Stabsoffizier, zdravnik der Stabsarzt)

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

telésen bodily; corporal; corporeal; physical, material; fleshly

telésna kazen corporal punishment
telésna lepota physical beauty
telésna vaja physical exercise
telésno gibanje physical exercise
telésna straža bodyguard
telésni užitki (jedi itd.) creature comforts pl
kraljevi telésni zdravnik physician in ordinary of the king
telésna moč physical strength
telésna poškodba bodily harm (ali injury)
telésna preiskava body search
telésna nega hygiene, beauty culture