Franja

ἁλία, ion. ίη, ἡ (ἁλής) zbor, narodna skupščina.

ἀμφικτυονία, ἡ zveza (zbor) Amfiktionov; adi. ἀμφικτυονικός amfiktionski, ki se tiče amfiktionske zveze.

βουλευτήριον, τό 1. zbornica, posvetovalnica (= curia). 2. posvetovalni zbor, seja svetovavstva, zborova seja.

βουλή, ἡ (βούλομαι) 1. volja, želja, sklep, namera, načrt, βουλὴν ποιοῦμαι sklenem, ukrenem. 2. nasvet, svet, βουλὴν δίδωμι svetujem. 3. posvetovanje, preudarjanje, βουλὴν ποιοῦμαι = ἐν βουλῇ ἔχω posvetujem se, βουλὴν δίδωμί τινι περί τινος dam komu čas za premišljevanje. 4. zbor svetovavcev; v Atenah: državni svet 500 članov, ἡ βουλὴ ἐν Ἀρείῳ πάγῳ areopag; v Rimu: senat.

βουλη-φόρος 2 (φέρω) ep. kdor svetuje, ἀνήρ svetovavec, ἀγοραί posvetovalen zbor; subst. ὁ svetovavec, voditelj.

γερουσία, ἡ zbor, starejšinstvo, senat.

διδάσκω [Et. iz δι-δάκ-σκω, lat. disco iz di-dc-sco, sor. δοκέω, lat. doceo, kor. dek'. – Obl. fut. διδάξω, aor. ἐδίδαξα, pf. δεδίδαχα, pass. pf. δεδίδαγμαι, aor. ἐδιδάχθην, fut. διδάξομαι, inf. aor. act. ep. διδασκῆσαι]. I. act. 1. učim, poučujem, τινά τι koga v čem, razjasnjujem, dokazujem, predavam, razlagam, zapovedujem, izobrazujem, svarim. 2. δρᾶμα, διθύραμβον naučim zbor (za igro), uprizorim igro. II. pass. poučujem se, učim se, dam se poučiti τί, z inf.; ὑπό τινος od koga. III. med. 1. izumim kaj, prisvojim si kaj. 2. dam koga poučiti, izučiti, σκυτέα za črevljarja. 3. = act. poučujem koga.

ἐκκλησία, ἡ (ἐκ-καλέω) 1. a) ljudski zbor, skupščina, vojni zbor; ἀναστῆσαι odpustiti; ἐγένετο se je izvršila; b) judovska občina, cerkev NT. 2. zborišče, zbornica.

ἐκκλησιάζω [augm. ἐξεκ., ἤκκλ.] 1. sklicujem ljudski ali vojni zbor, zborujem. 2. prihajam na zbor, posvetujem se, govorim v zboru περί τινος, τί.

ἐπισυναγωγή, ἡ zbiranje, shod, zbor NT.

ἡλιαία, ἡ (ἁλής, ἁλία) skupščina, zbor; najvišje porotno sodišče v Atenah, ki je štelo 6000 članov v desetih oddelkih po 500 mož, ostali (1000) so bili namestniki.

θᾶκος, ὁ (θάσσω), ion. θῶκος, ep. θόωκος 1. stol, sedež. 2. seja, skupščina, zbor θῶκόνδε v skupščino, k seji.

θίασος, ὁ (θιάζειν = χορεῦσαι) 1. svečani obhod (zbor) bakhantov, rajanje, ples. 2. slovesen izprevod, svečanost in pojedina kakemu drugemu bogu na čast. 3. društvo, družba.

κομίτιον, τό = lat. comitium, zbor.

κύκλος, ὁ [Et. idevr. q^weq^wlo-s, kor. q^wel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. πέλομαι] pl. οἱ κύκλοι in τὰ κύκλα 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ἐν) κύκλῳ v krogu, krog in krog česa τινός, περί τι, ὁ κύκλῳ ἀγρός polje na okrog, τὰ κύκλῳ okolica, οἱ κύκλῳ βασιλεῖς (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) ὀμμάτων oko; e) ὁ ἄνω κύκλος nebo, nebesni svod; f) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja. 3. krog (zborovalcev), zbor, τυραννικός krog knezov, δόλιος krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; ὡς κύκλος τῶν ἀνθρωπηίων πρηγμάτων ἐστί da se človeška sreča vrti v krogu.

ὀαριστύς, ύος, ἡ ep. ὄαρος, ὁ ep. (ὀαρίζω) 1. zaupno občevanje, kramljanje, razveseljevanje, ljubkovanje. 2. občevanje, šega, način, πολέμου boj za življenje in smrt, προμάχων zbor.

ὁμ-ήγυρις, εως, ion. -ιος, ἡ (ἄγυρις) zbor, skupščina.

ὁμῑλία, ἡ, ion. -ίη 1. shajanje, občevanje, druženje s kom, tovarišija, prijateljstvo; pos. a) spolno občevanje; b) družabno življenje, zabava, pogovor, pouk, pomenek, sestanek. 2. družba, zbor, skupščina, društvo; konkr. prijateljica γεωργῶν.

παν-ήγυρις, εως, ἡ, ion. -ιος (ἄγυρις) slavnosten, naroden zbor ali praznik, narodna svečanost; sploh: skupščina, zbor.

πλῆθος, ους, τό ep. πληθύς, ύος, ἡ (πίμπλημι) [dat. ep. πληθυῖ] 1. veliko število, množica, čete; ljudska množica, ljudstvo, prebivalstvo; velika množica, preprosti narod, ljudski zbor; večina, premoč; ljudska vlada, demokratija; vojska; πλήθει ὄψεως δεινοί pogled na veliko množico je strašen; στρατοῦ πλῆθος mnogoštevilna vojska, τῷ πλήθει po številu, ἐς πλῆθος številno, obilno; ὡς ἐπὶ τὸ πλῆθος navadno, večinoma. 2. obseg, dolgost, širokost, velikost, raztezanje.