Franja

drakóničen drakónski draconian, draconic

drakóničen, drakónski zakon draconian law

Drūsus -ī, m (kelt.; prim.: Drusus, hostium (sc. Gallorum) duce Drauso comminus trucidato, sibi posterisque cognomen invenit Suet.) Druz, priimek rodu Livijev in Klavdijev. Poseb. znani so:

1. M. Livius Drusus Mark Livij Druz, tr. pl. l. 122, hud nasprotnik svojega tovariša G. Grakha; konzul l. 112: Ci., Fl.

2. njegov sin, poštenjak, izvrsten govornik; čeprav je prijateljeval s plemstvom, je l. 91 kot tr. pl. obnovil nekaj zakonov Grakhov, npr. zakon o razdelitvi zemljišč, poseb. pa zakon de civitate sociis danda. Kvint Varij ga je zato umoril, kar je dalo povod zavezniški vojni: Ci., Vell., Aur.

3. Nero Claudius Drusus Neron Klavdij Druz, nav. le Drusus, sin Klavdija Nerona (ali Avgusta) in Livije, Tiberijev brat, roj. l. 38, v času, ko je bila Livija še poročena z Avgustom. Leta 15 je porazil Rete v Tridentskih Alpah; pri 25 letih je kot namestnik v Germaniji prevzel vodstvo vojne in več let zmagoval. Umrl je l. 9 na vojnem pohodu med Labo in Zalo zaradi bolezni ali po padcu s konja. Zapustil je dva sinova: Germanika in Klavdija, poznejšega cesarja: H., T., Suet.

4. Drusus Caesar Druz Cezar, edini Tiberijev sin iz zakona z Vipsanijo Agripino, konzul l. 15 in 21. Leta 23 ga je Sejan zastrupil: T.

5. Drusus, Germanikov sin, zaradi svoje in bratove priljubljenosti med ljudstvom je vzbudil cesarju Trajanu zavist, zaradi česar ga je ta dal l. 33 po Kr. zapreti v svoji palači na Palatinu; tam je izstradan umrl: T., Suet. — Ženske iste rodbine:

1. Livia Drūsilla (demin.) Livija Druzila, žena Tiberija Klavdija Nerona, ki jo je l. 38 prepustil Oktavijanu. Spletkarska ženska je imela svojega drugega moža popolnoma v oblasti. Po njegovi smrti (l. 14 po Kr.) je pri svojem sinu, cesarju Tiberiju, izgubila ves vpliv; umrla je l. 29 po Kr. v starosti 84 let: T.

2. Iūlia Drūsilla Julija Druzila, najmlajša Germanikova hči; njen prvi mož je bil Gaj Kasij Longin, drugi pa Emilij Lepid. Njen brat, cesar Kaligula, s katerim je menda imela incestno razmerje, jo je dal po smrti pobožiti: T., Suet. — Adj. Drūsiānus ali Drūsīnus 3 Druzov: fossa Drusiana T. ali fossae Drusinae Suet. Druzov prekop; Neron Klavdij Druz ga je dal napraviti, da bi združil staro in novo reko Islo.

društv|o srednji spol (-a …) der Verein, der Verband
neprofitno društvo gemeinnütziger Verein
registrirano društvo eingetragener Verein
-verband, -verein (avtorsko Autorenschutzverband, delavsko Arbeiterverein, delavsko izobraževalno Arbeiterbildungsverein, krajevno Ortsverein, za varstvo živali Tierschutzverein, pevsko Gesangverein, planinsko Alpenverein, Alpenklub, strelsko Schützenverein, športno Sportverein, telovadno Turnverein, turistično Fremdenverkehrsverein, Verkehrsverein)
član društva das Vereinsmitglied
statut društva die Vereinssatzung
zakon o društvih das Vereinsgesetz
zakonodaja o društvih das Vereinsrecht
dejavnost društvev das Vereinswesen
register društvev das Vereinsregister

drúštvo association ženski spol , société ženski spol , club moški spol , compagnie ženski spol , cercle moški spol

abstinenčno društvo société ženski spol de tempérance
društvo književnikov, pisateljev société (ali association) des écrivains
pevsko društvo société de chant choral, orphéon(istes) moški spol, (množina), (société ženski spol) chorale ženski spol
planinsko društvo club moški spol alpin
društvo književnih prevajalcev association (ali société) des traducteurs littéraires
društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev association des traducteurs scientifiques et techniques
strokovno društvo association professionnelle
športno društvo société sportive
telovadno društvo société de gymnastique
društvo za varstvo živali société protectrice des animaux
veslaško društvo société de canotage, club moški spol nautique
Društvo narodov la Société des Nations (S.D.N.)
ustanoviti društvo fonder une société
razpustiti društvo dissoudre une société
zakon o društvih loi ženski spol sur les associations

dry¹ [drai] pridevnik (drily prislov)
suh, izsušen; žejen; suhoparen, dolgočasen; ki povzroča žejo; trpek (vino); prohibicijski; sarkastičen

dry battery suha baterija
dry bob igralec kriketa (Eton)
as dry as a bone čisto suh, suh ko poper
to feel dry biti žejen
a dry fish dolgočasnež
to go dry vpeljati prohibicijo
dry land kopno
dry law zakon o prohibiciji
dry season mrtva sezona
dry wine nesladkano vino
dry cow jalova krava
dry facts gola dejstva
dry shot slep strel
dry spell sušna doba
he's not even dry behind the ears mleko se ga še drži
to run dry posušiti se
dry death smrt na kopnem ali brez prelivanja krvi
as dry as dust skrajno dolgočasen

državljanstv|o srednji spol (-a …) die Staatsangehörigkeit, die Nationalität
odvzeti komu državljanstvo (jemanden) ausbürgern
odvzem državljanstva die Expatriation, die Ausbürgerung, die Entziehung der Staatsbürgerschaft
podeliti komu državljanstvo (jemanden) einbürgern/naturalisieren
pridobitev državljanstva der Erwerb der Staatsbürgerschaft
sprejem v državljanstvo die Einbürgerung, die Naturalisierung, die Verleihung der Staatsbürgerschaft
listina o sprejemu v državljanstvo die Einbürgerungsurkunde
prošnja za sprejem v državljanstvo der Einbürgerungsantrag
brez državljanstva heimatlos, staatenlos
oseba brez državljanstva der / die Staatenlose
človek z dvema ali več državljanstvi der Mehrstaater
potrdilo o državljanstvu der Staatsbürgerschaftsnachweis, Staatsangehörigkeitsausweis
zakon o državljanstvu das Staatsbürgerschaftsgesetz

državljanstvo samostalnik
(pripadnost državi) ▸ állampolgárságPovezane iztočnice: aktivno državljanstvo, častno državljanstvo, dvojno državljanstvo, državljanstvo po rodu, državljanstvo z rojstvom

državni uradnik moški spol die Staatsbeamte
zakon o državnih uradnikih das Beamtengesetz
imeti status državnega uradnika beamtet sein
s statusom državnega uradnika beamtet

dvójen (-jna -o) numer.

1. (dvakrat tolikšen) doppio:
dvojni podplat doppia suola
dvojno okno doppia finestra, finestra con controfinestra

2. (ki je iz dveh vrst) duplice; doppio:
dvojna človeška narava duplice natura dell'uomo
pejor. dvojna morala doppia morale
pejor. dvojno življenje doppia vita
dvojna brada doppio mento
pog. igrati dvojno vlogo fare due parti
presojati z dvojnim merilom usare due pesi e due misure
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. dvojna številka numero doppio
biol. dvojno poimenovanje nomenclatura binomia
bot. dvojno cvetno odevalo perianzio
lingv. dvojni konzonant (consonante) doppia
elektr. dvojna dioda bidiodo
ekon. dvojno knjigovodstvo contabilità a partita doppia
jur. dvojno državljanstvo doppia cittadinanza
dvojni zakon bigamia
kem. dvojna vez legame doppio
mat. dvojni ulomek frazione doppia
strojn. dvojni navoj doppia filettatura
šport. dvojni skok salto doppio
dvojni šah scacco doppio
teh. dvojno koleno doppia curva (del tubo)
elektr. dvojna vtičnica spina multipla

efekt [é] moški spol (-a …) der Effekt, -effekt (tople grede Treibhauseffekt, Dopplerjev Dopplereffekt, Faradayev Faraday-Effekt, svetlobni Lichteffekt, Thomsonov Thomson-Effekt, tunelski Tunneleffekt, Tyndallov Tyndalleffekt, vizualni Schaueffekt, zaključni [Schlußeffekt] Schlusseffekt, Zeemanov Zeeman-Effekt); (učinek) die Wirkung, -wirkung; (vtis) der Eindruck; (rezultat) das Endergebnis
sredstvo za dosego efektov das Effektmittel
zvočni efekt der Klangeffekt, die Klangwirkung, posnetek: die Effektaufnahme, zvok der Effektton
zakon efekta das Effektgesetz
lov za efekti die Effekthascherei
brez efekta effektlos

effētto m

1. učinek:
il rimedio non ha avuto nessun effetto zdravilo ni učinkovalo
ottenere l'effetto voluto doseči zaželeni učinek
fare l'effetto di zdeti se kot:
mi fa l'effetto di un galantuomo zdi se mi poštenjak
in effetto, in effetti v resnici
a questo effetto zato, v ta namen
valido a tutti gli effetti veljaven nasploh
mandare ad effetto zaključiti
dare effetto a qcs. izvršiti kaj

2. (validità) veljavnost:
questa legge ha effetto retroattivo ta zakon je veljaven za nazaj, je retroaktiven

3. (močen) vtis, efekt:
è stata un scena di grande effetto prizor je naredil močen vtis
cercare l'effetto težiti za (cenenimi) efekti

4. šport rezana žoga (pri biljardu, nogometu)
dare l'effetto a una palla rezati žogo

5. menica, vrednostni papir

6. fiz. efekt:
effetto Joule Joulov efekt
effetti speciali posebni efekti

7. pl. stvari:
effetti personali osebne stvari; obleka

ehelich zakonski; ehelich verbinden skleniti zakon

électoral, e, aux [-ktɔral, ro] adjectif volilen

affiche féminin électorale volilni lepak
assemblée féminin 'électorale volilno zborovanje, skupščina
campagne féminin, lutte féminin électorale volilni boj
circonscription féminin électorale volilni okraj, okoliš
comité masculin électoral volilni odbor
corps masculin électoral volivci
discours masculin électoral volilni govor
fraude féminin électorale goljufija pri volitvah
liste féminin électorale volilni spisek, seznam
loi féminin électorale volilni zakon
plate-forme féminin électorale volilni program
propagande féminin électorale volilna propaganda
réunion féminin électorale volilni sestanek, shod
urne féminin électorale volilna žara

elektroliza samostalnik
1. kemija (kemijski postopek) ▸ elektrolízis
2. industrija (kemični obrat) ▸ elektrolizáló üzem
3. kozmetika (način odstranjevanja dlak) ▸ elektrolízis
Če se odločimo za odstranjevanje dlak z elektrolizo, naj to opravi kozmetičarka. ▸ Ha az elektrolízissel történő szőrtelenítés mellett döntünk, akkor azt kozmetikus végezze.

éluder [elüde] verbe transitif spretno se izogniti, obiti; vieilli (pre)varati

éluder une difficulté, la loi izogniti se težkoči (ne je rešiti), obiti zakon

eludere^* v. tr. (pres. eludo) izmikati se, izogniti, izogibati se; izigrati, izigravati, prevarati, pretentati:
eludere la legge izigrati zakon
eludere le speranze prevarati upe

eludir

eludir la ley obiti zakon
eludir las responsabilidades izmikati se odgovornostim

enclosure [inklóužə] samostalnik
ograja, plot; ograjen prostor; priloga

to send as enclosure poslati kot prilogo, kot vzorec brez vrednosti
Enclosure Act zakon, po katerem postane občinsko zemljišče zasebno

energijsk|i (-a, -o) Energie- (dobiček der Energiegewinn, pas das Energieband, spekter die Energietreppe, stavek der Energiesatz, vir die Energiequelle)
energijski zakon fizika der Energiesatz, das Energieprinzip, das Gesetz von der Erhaltung der Energie
energijski spekter fizika das Energiespektrum
visoko energijski energiereich

erklären pojasniti, razložiti (das erklärt sich to se da/je moč razložiti); Mathematik definirati, določiti; durch eine Aussage: izjaviti; sich schuldig/bankrott erklären izjaviti, da ...; sich bereit erklären izreči svojo pripravljenost; sich für/gegen ... erklären izreči se (za/proti), opredeliti se (za/proti); erklären als določiti za; als ehelich erklären pozakoniti; als ehemündig erklären pripoznati zrelost za zakon; erklären für razglasiti za, spoznati za; erklären zu določiti za; (sich) erklären zu razglasiti (se) za; den Krieg erklären napovedati vojno