Franja

aufschweißen navariti, (auftragen) nanašati z varjenjem; (öffnen) odpreti (z varjenjem)

auftischen servirati, postreči z (tudi figurativ)

auftragsgemäß po naročilu; Ausführung: v skladu z naročilom

auftragswidrig v nasprotju z naročilom; auftragswidrig sein ne ustrezati naročilu

Auftreffen, das, auf einen Körper: dotik z, nalet na

aufwalzen navaljati, nanesti, nanašati z valjem; Schotter: uvaljati

Aufziehverfahren, das, Technik postopek z navlečenjem

aufzwecken pripeti z žebljički

aureātus 3 (aureus) z zlatom nakičen, okrašen: Sid.

aureus 3 (aurum)

1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.

2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.

3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.

Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.

aurītus 3 (auris)

1. uhat, dolgouh: Afr. ap. Macr., Plin., Mart., Ap., asellus O., lepores V.

2. met.
a) act. (pazljivo) poslušajoč, prisluškujoč, pazljiv, pozoren: auritum facere omnem populum Pl., auritae plagae Pl. mreže, s katerimi se prestrezajo besede (= attentae aures), testis auritus Pl. priča na uho, priča, ki je kaj le slišala, ne pa tudi videla (naspr. oculatus testis priča samovidec); pesn.: auritae quercus H., auriti muri Sid.
b) pass. le (za)slišan, začut (ne zapisan): leges Prud.

3. pren.
a) ušesu podoben, uhast: Plin.
b) z odgrinjačo (opremljen): aratra Pall.

aurō -āre -ātus (aurum) (po)zlatiti, z zlatom prevleči: Tert., Prisc.; sicer le kot adj. pt. pf. aurātus 3 pozlačen, z zlatom opremljen (prevlečen, pretkan, okrašen, ozaljšan): currus Ci., navigium, columnae Cu., metalla Lucr., statua L., lyra O., Pr., vestes O. ali amictus O., Prud. ali chlamys V. z zlatom pretkan(a), sinus O. z zlatom okrašeno, z zlato zaponko zapeto, frons V., tempora V. z zlato čelado pokriti, milites L. s pozlačenimi ščiti, imperator L. z zlatom nakiten, aurata (puella) O. oblečena v obleko, pretkano z zlatom, ali z zlatnino nakitena: Pl., guttae Plin.; (o žrtvah, katerim so pozlačevali rogove): bos auratus L. s pozlačenima rogovoma, cornua bovis aurata L., hostia auratior Tert.; od tod o rečnem bogu Eridanu: auratus cornua (grški acc.) V. zlatorogi; zlat: monilia O.

ausbaggern izkopati (jamo) z bagrom, očistiti (z bagrom)

Ausbrennspitze, die, čipka, izdelana z izžiganjem

ausduften napolniti z vonjem; (aufhören zu duften) razdišati se

ausflaggen dvigniti/izobesiti zastavo, zastavice; (ausstecken) označiti z zastavicami

ausfliegen^* odleteti, Jungvögel: speljati se; Luftfahrt leteti na robu zmogljivosti; (abtransportieren) transportirati z letalom

ausfräsen zgladiti z rezkarjem

ausfrieren^* zmrzniti, ein Gewässer: zamrzniti, ein Mensch: zmrzovati; Technik ein Gemisch: ločiti z zmrzovanjem

ausführen

1. (exportieren) izvoziti, izvažati

2. (durchführen) izpeljati, izvajati, izvesti, einen Auftrag: izvršiti, Musik izvajati, Bewegungen, Arbeit: opravljati

3. ([spazierenführen] spazieren führen, in ein Lokal führen) peljati ven, iti ven z

4. Erde: izmetavati, Wasser: odvajati, izmetavati