Franja

nadomestljiv pridevnik
1. (pogrešljiv; zamenljiv) ▸ pótolhatóLjubezen do dela je postala zlahka nadomestljiva s hipnim uspehom in z denarjem. ▸ A munka szeretete könnyen pótolhatóvá vált a pillanatnyi sikerrel és pénzzel.
V slovenski ligi je pač tako, da je nadomestljiv prav vsak igralec. ▸ A szlovén ligában az a helyzet, hogy minden egyes játékos pótolható.

2. (popravljiv; odpravljiv) ▸ helyrehozható, visszaállítható, behozható
Škoda, ki jo je šolska reforma povzročila poklicnemu izobraževanju, je bila le težko nadomestljiva. ▸ A szakképzésben az iskolai reform okozta kár csak nehezen volt helyrehozható.
Razlika dveh golov je vsekakor nadomestljiva. ▸ A kétgólos különbség mindenképp behozható.

nagánjati (-am) | nagnáti (nažênem) imperf., perf.

1. spingere, incitare, esortare, spronare:
vsak dan ga naganja k učenju ogni giorno lo esorta a studiare

2. spingere, cacciare, mandare; forzare:
naganjati živino v hlev spingere le bestie nella stalla
naganjati, nagnati komu strah v kosti incutere paura a qcn.
naganjati smeh suscitare il riso
nagnati razgrajače cacciar via i chiassoni
nagnati lenuha licenziare il fannullone

najblížji the nearest, the closest; (soseden) adjoining

v najblížji (sosedni) hiši next-door
vsak je sebi najblížji charity begins at home

nàjsi konj.

1. (v dopustnih odvisnikih) benché, quantunque; anche se:
vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije ogni giorno va a passeggio anche se piove a dirotto

2. najsi ... najsi, najsi ... ali (v ločnem priredju) (o)... o:
najsi bo bogatin ali revež, vsak mora umreti ricchi o poveri, a tutti tocca morire

napáka (-e) f

1. errore, sbaglio, svista; lapsus:
majhna, velika napaka errore piccolo, grave
huda jezikovna napaka svarione
skrita napaka magagna

2. difetto, pecca; imperfezione:
napaka v materialu difetto di materiale
blago, izdelki z napako merce difettosa, articoli, prodotti difettosi

3. med. difetto; vizio:
organska, telesna napaka difetto organico, fisico

4. ekst. difetto, vizio:
pren. majhne napake drugih vidi, svojih velikih pa ne vede la pagliuzza nell'occhio altrui, non vede la trave nel proprio
vsak človek ima kako napako non c'è uomo senza difetto

5. ekst. errore:
izkoristiti nasprotnikovo napako in zmagati approfittare dell'errore dell'avversario e batterlo
zagrešiti hudo, usodno napako commettere un errore grave, fatale

6. teh. scarto:
spodnja, zgornja meja napake il limite inferiore, superiore dello scarto
fiz., mat. absolutna, relativna napaka errore assoluto, relativo
lepotna napaka neo; ekst. imperfezione
anat. napaka leče difetto del cristallino
šport. osebna napaka fallo personale
med. srčna napaka difetto cardiaco
tiskarska napaka errore di stampa
govorna, pisna napaka lapsus linguae, lapsus calami
PREGOVORI:
na napakah se učimo sbagliando si impara

naváda habit; habitude, wont; (šega) custom; use, usage, practice

iz naváde by habit
po svoji stari navádi according to one's usual practice
po njegovi navádi according to his habit (ali wont)
naváda je... it is customary...
ukoreninjena naváda deep-rooted (ali inveterate) habit
šege in naváde manners and customs
moč naváde the force of habit
življenjske naváde habits of life
po navádi in the usual way, usually, as a rule, as usual
naváda je železna srajca habit (ali custom, use) is second nature
kakor je bila moja naváda as my custom was
delati kaj iz naváde to do something from force of habit
imeti navádo to be in the habit (of), (samo v preteklem času) to use
imel je navádo priti k meni vsak dan he used to come to me every day
navzeti se slabih navád to pick up bad habits
opustiti navádo to give up (ali to drop) a habit
postati naváda to grow into a habit
to prehaja v navádo it is growing into a habit
vdajati se navádi to give way to a habit
to je stvar naváde it is a matter of habit
ki je suženj naváde habit-ridden

nebes|a [é] srednji spol množina der Himmel, das Paradies
v nebesa in den Himmel
v nebesih im Himmel
figurativno biti v sedmih nebesih im siebenten Himmel schweben
iti v nebesa (in den Himmel) auffahren
povzdigovati v nebesa in den Himmel heben, verhimmeln
priti v nebesa in den Himmel kommen, ins Paradies kommen
z nebes vom Himmel
mana z nebes das/die Himmelsmanna
obljubljati zvezde z nebes goldene Berge versprechen, die Sterne vom Himmel holen wollen
smrdeti do nebes zum Himmel stinken
Sveta nebesa! barmherziger Himmel!, Himmelherrgott!
vsak po svoje v nebesa prileze jeder soll nach seiner Fasson selig werden

nedelj|a [é] ženski spol (-e …) der Sonntag (bela weißer Sonntag, binkoštna Pfingstsonntag, cvetna Palmsonntag, postna Fastensonntag, pustna Karnevalssonntag, Faschingssonntag, tiha Passionssonntag; velikonočna Ostersonntag, volilna Wahlsonntag)
praznovanje nedelje die Sonntagsheiligung
ob nedeljah sonntags
delo ob nedeljah die Sonntagsarbeit
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
v nedeljo am Sonntag
v nedeljo zvečer am Sonntagabend
figurativno ni vsak dan nedelja es ist nicht alle Tage Sonntag

nedélja Sunday; Lord's Day

ob nedéljah on Sundays
prihodnjo (zadnjo) nedéljo next (last) Sunday
v nedéljo zvečer on Sunday evening
vsako nedéljo every Sunday
cvetna (velikonočna, binkoštna, bela, pustna) nedélja religija Palm (Easter, Whit, Low, Shrovetide) Sunday
ni vsak dan nedélja (figurativno) Christmas comes but once a year

nedélja dimanche moški spol

v nedeljo le dimanche
ob nedeljah in praznikih les dimanches et les jours fériés (ali de fête), dimanches et fêtes
pustna (cvetna, velikončna, bela, binkoštna) nedelja dimanche de carême (des Rameaux, de Pâques, de Quasimodo, de la Pentecôte)
ni vsak dan nedelja ce n'est pas tous les jours fête (ali dimanche)

nedélja (-e) f domenica:
rel. posvečevati nedelje santificare le domeniche
bela nedelja domenica in Albis
binkoštna nedelja domenica di Pentecoste
cvetna nedelja domenica delle Palme
debela, pustna nedelja domenica di carnevale
nareč. lepa nedelja sagra
etn. Martinova nedelja domenica di S. Martino
velikonočna nedelja domenica di Pasqua
PREGOVORI:
ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
kdor se v petek joka, se v nedeljo smeje chi ride di sabato, piange di domenica

nepogódek miss

vsak strel je bil nepogódek every shot was a miss

nepràv adv. (narobe, napačno) male, erroneamente:
neprav ravnati agire male, erroneamente
ni ji neprav, da ji laska non le dispiace che la lusinghi
vsak ima svoj prav in neprav ognuno ha una propria ragione e un proprio torto

no moški spol

dar el no ne reči, zanikati
sí por sí, no por no tako ali tako, na vsak način
sin faltar un sí, ni un no ne da bi bila izpuščena najmanjša okoliščina

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

nothing² [nʌ́ɵiŋ] samostalnik
nič
figurativno ničevost, malenkost, niče
množina nepomembnosti, prazno govoričenje

for nothing zaman, zastonj
not for nothing ne zastonj, ne brez razloga
good for nothing za nobeno rabo
next to nothing skoraj nič
nothing but samo
nothing at all sploh nič
sleng nothing doing od tega ne bo nič
nothing else than nič drugega razen
nothing if not courageous zelo hraber
that's nothing nič ne de, nič ne pomeni
that's nothing to you to se ne tiče
there's nothing to it to je čisto preprosto
there's nothing in it ni res, ni važno
there's nothing for it but to ni alternative, ne preostane nič drugega
to feel like nothing on earth počutiti se kot uboga para
nothing like nič boljšega od
nothing like leather vsak berač svojo malho hvali, zadostuje kar imaš
to make nothing of ne moči razumeti, ne imeti za važno, ne izkoristiti, omalovaževati
I can make nothing of čisto nič ne razumem
to make nothing of doing storiti brez obotavljanja
to say nothing of kaj šele, da ne rečem
to come to nothing izjaloviti se
to dance on nothing biti obešen, viseti
to fade away to nothing razbliniti se
to have nothing to do with it ne imeti nič opraviti s tem
a mere nothing malenkost
neck or nothing na kocki, vse ali nič
nothing short of popolnoma, popolno
no nothing čisto nič
nothing to speak of nevažno
soft nothings čebljanje zaljubljencev
the little nothings of life življenjske ničevosti
nothing venture nothing have kdor nič ne tvega, nič ne dobi
all to nothing popolnoma, v največji meri

nūllus 3, gen. nūllīus, dat. nūllī (iz nĕ + ūllus, gl. ūllus in prim. gr. οὐδ-είς)

1. adj. noben, nikakršen: Kom. idr., sitne aliqua huius rei actio an nulla Ci., nullus honor N., nullius rei cupidus N., aliud iter nullum C.; kadar stoji v abl. v zvezi s kakim subst., ga lahko slovenimo z brez: nullo periculo C. brez nevarnosti, nullo ordine commutato S., nullo ordine habitant Numidae L., nullo custode V., carmina scribis Musis et Apolline nullo Mart., vir nullis litteris Plin. iun. brez omike, neizobražen mož, raris ac prope nullis portibus C. ker je malo ali ker ni skoraj nič pristanišč, nullis ille movetur fletibus V. ne pusti se ganiti nikakršnim solzam, solze ga nikakor ne omečijo; litota: non nullis oculis observare V. s paznimi, budnimi očmi; prim. nōn nūllus marsikdo, nōn nūllī marsikateri, toda nūllus … nōn vsak, vsakdo: nullā re non relictā L. ne da bi pustil(i), kar koli, nullus admodum L. toliko kot nobeden, unus nullus Ci. noben posameznik, nullā unā re Ci. s prav nobeno stvarjo, ii nulli niti eden (nobeden) izmed njih: quaerit, num feriae piscatorum essent, quod eos nullos videret Ci., nulli duo Plin. ne dva (izmed mnogih); včasih je nullus = neuter: nullius partis esse Asin. Poll. in Ci. ep. nepristranski biti; pogosto za izražanje negativnih lastnosti, za katere lat. nima posebnih subst.: nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivovernost, brezvestnost, ius nullum S. brezpravje, brezpravnost; s partitivnim gen.: nulla belluarum Ci., nulli vestrum deero L.; z de: ei de virtutibus nulla desit Ci., nulli de inimicis Ci., nulli rei esse Gell. biti zanič, ne biti za nič, ne biti za nobeno rabo.

2. subst. nūllus, nihče, nobeden; subst. sta vedno gen. in abl. sg. nadomeščujoča sklona pron. nemo: Kom. idr., nullius consilio uti, nullo resistente N., ut nullo egeat Ci., ab nullo defensus Ci., nullo hostium sustinente novum … aspectum T.; redkeje dat.: nulli fides defuit N.; tudi v pl., ki se nav. sloveni s sg.: nulli eximentur Ci., nullis vita posset esse iucundior Ci., nullis defendentibus N.; pesn. subst. nūlla nobena, nadomešča fem. nemo: Ter., Iust., cur nemo est, Hecalen, nulla est, quae ceperit Iron? O.; subst. n. nūllum nič, nadomešča sklone imena nihil: nullius = nullius rei Fl., Grais ingenium, Grais dedit ore rotundo Musa loqui, praeter laudem nullius avaris H., et totidem gravitate carent nulloque premente alta petunt O.; nullo = nullo loco L. ali nullā re Q., Iust., nullo verius L. (za) nič, pl. nulla = nullae res Lucan.

3. v pogovornem jeziku pogosto = nōn, le da krepkeje zanika = nikakor ne, nikar ne, prav nič ne, celo ne: tu nullus creduas Pl., tametsi nullus moneas Ter., nullus dixeris Ter., nullus dubito Kom., de qua re nullus dubito Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci., quamquam ea (sc. occasio pugnandi) nulla contingerat L., illo sed tempore nullus aut puer Hector erat O. še živel ni.

4. occ.
a) nullum esse proč biti, ne biti (obstajati, živeti) več, izgubljen biti, nullus sum, nulla sum (= gr. ὄλωλα) po meni je: Kom., nolite arbitrari me, cum a vobis dicessero, nullum esse Ci., de mortuis loquor, qui nulli sunt Ci., alteri nulli sunt, alteros non attinget Ci., sedalia fuere … quae nobis nulla sunt S., itaque illa quies et otium cum libertate … nulla sunt S. fr.; od tod nullus = mortuus: O., Pr., Plin., sed tu nullus eris V. (Cat.), ossa nulla Pr. mrtvec; kot izraz obupanosti: vellem, nulla forem O. da bi me bilo konec, nullus repente fui L.
b) toliko kot nobeden, torej = ničen, ničeven, majhen, neznaten, nepomemben, malovreden, malovažen, nevažen, lagoden, brez moči in veljave, neugleden, (prava) ničla, nizek (nizkega stanu), neznan, neslaven: res nulla Ter. malenkost, homo nullius coloris Pl. brez sleherne barve = meni povsem neznan, Titiam legem nullam putas? Ci., nullus erat senatus, nihil reliqui magistratus Ci., nullos iudices habemus Ci., nullo numero esse Ci. nič ne šteti (veljati), patre nullo L. neznanega očeta, očeta nizkega rodu, quam nullum aut leve sit damnum O., in his tam parvis atque tam nullis (sc. corporibus) Plin. skoraj v nič se izgubljajočih, quam nullae hominum adversus deos essent vires Iust.

Opomba: Heterocl. gen. sg. m., n. nūllī: Pl., Ter., Ca. ap. Prisc., Ci. (Pro Q. Roscio comoedo 48), Ap.; dat. sg. m. nūllō: Corn., C.; dat. sg. f. nūllae: Pr., Sen. ph.

numquam in (slabše) nunquam, adv. (iz *ne + umquam)

1. nikoli, nikdar: Kom., Ci., L. idr., pogosto v zvezi z drugimi adv. ali adv. določili: n. adhuc, n. ante, antea n., n. alius Ci. idr., n. ante hoc tempus C.; ob časovnem stavku: numquam, dum edo adero, hic te tanget Ci., n. umquam Ter. nikoli ne, numquam non = vselej, vedno: numquam meam salutem non flagitavistis Ci., toda non numquam ali nonnumquam = včasih, nekajkrat, nekolikokrat, katerikrat, kdaj: Ci. idr., nonnumquam interdiu, saepius noctu C., n. nisi Ci. vselej, vsekdar, vedno, vsak čas; numquam … quin ali numquam … ut non Ci., Sen. ph. nikoli … ne da bi.

2. occ. nikakor ne, kratko (in) malo ne, gotovo (zares) ne: n. factum est Pl., vi n. eo subiri potuit L.

nūndinus 3 (sinkop. iz *noven- (= novem) + *dinom (prim. skr. -dínam, sl. dan) dan) „kar je (pride, se zgodi) devetega dne“ (po rim. štetju, po našem = osmega dne), k devetim dnem sodeč, devetdneven. Le kot subst.

I. Nūndina -ae, f (sc. dea) Nundína, boginja in predstojnica očiščevanja, ki se je opravljalo pri dečkih devetega, pri deklicah pa sedmega dne po rojstvu: Macr. —

II. nundinae -arum, f (sc. feriae)

1. sejemski (semanji, tržni) dan, tedenski sejem (semenj), vsak deveti, po naše vsak osmi dan. Na ta dan so prihajali kmetje v mesto prodajat in kupovat, poleg tega pa so se seznanili z raznimi javnimi (državnimi) zadevami, zlasti zakonskimi predlogi, napovedi volitev, sodnih obravnav idr.; v ta namen so morale biti vse take napovedi ob treh sejemskih dneh javno razglašene; gl. spodaj trīnum nūndinum): nundinarum paneguris Ci. ep., in trinis nundinis Plin., trinis nundinis continuis Gell. ob treh zaporednih semanjih dneh, tertiis nundinis Gell., ius nundinarum in privata praedia a consulibus petit Suet. pravico prodajanja; nundinae tudi = šolske počitnice: hi pusilli pigri, qui expectant nundinas, ut magister dimittat lusum Varr.

2. meton.
a) trg, tržišče, sejem, semenj: illi Capuam nundinas rusticorum … esse voluerunt Ci., nundinas obire L. hoditi po sejmih (semnjih) (zaradi nabiranja volilnih glasov), nundinarum conventus Col., instituere in agris suis nundinas Plin. iun.
b) stroški, preživnina ob sejmih (semnjih): Ulp. (Dig.).

3. metaf. trženje, trgovanje, kupčevanje s čim, prodaja(nje): imperium populi Romani huius domesticis nundinis deminutum est Ci., totius rei publicae nundinae Ci., vectigalium flagitiosissimae n. Ci.; sg. nūndina -ae, f: Sid. —

III. nūndinum -ī, n (sc. tempus ali spatium)

1. sejemski čas, sejemska doba, sejemsko obdobje: inter nundinum Luc., Varr. ap. Non. v dobi med dvema „nundinama“, vsakih osem dni, vsak osmi dan. Poseb. trīnum nūndinum (sc. tempus) trije zakonski sejemski dnevi = doba treh osemdnevnih tednov, od katerih za zadnjega ni bilo nujno, da je že potekel, ampak se je lahko šele začel, torej doba od 17—24 dni, zakonito predpisani napovedni rok (za zakonske predloge, volilne zbore idr.). Prvotno je trīnum nūndinum skrč. gen. pl. besed trīnae nūndinae = trīnum nūndinārum, sc. tempus ali dies; to je razvidno iz stavkov kot npr.: si, quod in ceteris legibus trinum nundinum (17-dnevni rok) esse oportet, id in adoptione satis est trium esse horarum, nihil reprehendo Ci. (De domo sua 41), se praesentem trinum nundinum (sc. tempore) petiturum Ci. ep. ob treh sejemskih dneh, quarta sit accusatio trinum nundinum praedictā die Ci. da se obtožba bere četrtič po preteku zakonitega roka (= treh sejemskih dni) in da se prej napove dan zanjo, promulgatio (sc. legis) trinum nundinarum (sc. tempore) Ci., in trinum nundinum (sc. diem) indicere comitia L. (prim. ad Castoris sc. aedem). šele pozneje so imeli trinum nundinum za nom. sg. n; zato so nastali skladi kot npr.: rogatio trinō nundinō promulgata Q.

2. v cesarski dobi = doba konzulovanja (= 2, 3, 4, največ 6 mesecev): omnia nundina suffectorum consulem clauserat Vop., nundina vetera ex ordine instituit Lamp.

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).