Franja

Zadetki iskanja

  • moveō -ēre, mōvī, mōtum (prim. skr. mīvati rine, potiska, giblje, premika, gr.-μεύομαι prihajam naprej, prekašam)

    A. (na istem mestu)

    I. v pravem pomenu

    1. ganiti (gibati), kreniti (kretati), premakniti (premikati), tresti, stresti (stresati), potresti (potresa(va)ti), pretres(a)ti: caelum Ci., facem O., urnam V., fila sonantia ali nervos O. strune ubirati, citharam O. na citre brenkati, tympana O. biti (igrati) na bobnice (pavke), terram, mare, sidera, oras O. stres(a)ti, humum saltu O. razrvati, zmešati, agros, tellurem V. razriti, preora(va)ti, obdel(ov)ati; preg.: m. omnes terras, omnia maria Ci. ep. nebo in zemljo (z)mešati, spraviti v gibanje; poseb. kot voj. t.t. arma movere (gr. τὰ ὅπλα κινεῖν) za orožje (z)grabiti, prije(ma)ti: V., L.; metaf.: m. arma adversus aliquem L., m. arma pro aliquo O., m. aliena arma O., neutra arma m. O ne (o)stati na nobeni strani, ostati nevtralen, leo arma movet V. se postavi v bran; o telesu in njegovih delih: m. caput, colla O., labra (v tihi molitvi) O., vocalia ora ad citharam O. peti, ora vana O. žvečiti s praznimi usti, membra Lucr., manūs, nares, oculos Q., cum capite capillos O., crinem per aëra O. vihrati puščati, pennas per auras O. mahati s perutmi, bracchia in herbas O. spustiti v travo, move formicinum gradum Pl., quāque pedem movi (se ganem), manat locus O.; tako tudi: quoquo vestigia movit Tib., m. alieni stomachum Ci. ali bilem Pl., H. povzročiti, da komu zavre kri, žolč = koga razdražiti, razjeziti; pren.: vis aestūs corpora movit L. je prevzela; pass.: atomus gravitate et pondere movetur Ci., moenia mota forent O. bi bilo omajano, mota tremoribus urbs O. pretreseno, motos fluctus componere V. razburkane; med. in refl. gibati se, premikati se, meziti se (= počasi, komaj zaznavno se premikati): glebae coepere moveri O., mons movetur V. se stresa, pontus movetur V. valoví, dentes moventur Cels. se majejo, venae desistunt posse moveri O. biti, utripati, ranae moventur propter aquam Ci. skačejo, hostes moventur L., suo motu moveri Macr. sam od sebe se gibati, se movere impigre L., move te ocius Ter., movere se ad bellum L. pripravljati se na vojno; in tako poseb. moveri ali movere se pantomimično se gibati, pantomimsko plesati: festis moveri diebus H., tres tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., histrio cum paulum se movit extra numerum Ci. kadar v gibanju telesa in obraza le malo prekrši pravilo, moveri Cyclopa (= saltare Cyclopa) H. pantomimično prikazovati Kiklopa; nam. se movere tudi movere corpus ad numeros Sen. ph. ali m. membra ad certos modos Tib.; act. movere = med. ali refl.: terra movet L. se stresa, voluptas movens (= in motu, naspr. voluptas stans v miru, mirujoča, po Epikurovem nauku) Ci., tako tudi: perturbationes sunt moventes affectiones Ci. so menjajoča se (hipna) čustva (afekti) (naspr. manentes affectiones), res moventes (v nasprotju z istim izrazom pod B.) ali subst. moventia -ium, n: Icti. sama od sebe gibajoča se, tj. živa bitja.

    2. pretvoriti (pretvarjati), spremeniti (spreminjati): forma mota est O., voltum (gr. acc., po obrazu) sermone movetur V.

    II. metaf.

    1. duševno gibati, premikati ali obračati, preudariti (preudarjati), razb(i)rati, premišlj(ev)ati, razmišlj(ev)ati: movere se ad motus fortunae C. (gl. mōtus -ūs), neque se in ullam partem movere C. ali neutram in partem moveri Ci. ne potegniti (vleči) z nobeno stranko, ne odločiti se za nobeno stran, ne nagibati se na nobeno stran, ostati nevtralen, animus Catilinae eadem illa movebat S. je gojil še isto misel, je bil še istih misli, multa movens animo V. (prim. volvō); tudi samo: Iuno multa movens V.

    2. (na telo, duh, srce, voljo) delovati, učinkovati, vplivati, vpliv imeti na koga, kaj, moč imeti nad čim: pulchritudo movet oculos Ci., prata movent animum V., si quid tunc moverimus Cels. če tačas dražilno učinkujemo; pass. (ki ga nav. slovenimo z act.): non moveri amicitiae memoriā Ci., iudex suspicione non movetur Ci., exterae nationes nobilitate moventur Ci., populos gratiā movetur Ci., neque specie movetur V., iisdem rebus moveri (= gr. συμπαϑεῖν) Ci. biti dovzeten za iste vtise (vplive), cum animi inaniter moveantur Ci. ko (ob)čutijo navidezen dójem (vtis); z notranjim obj.: nihil horum ora te moverunt Ci., milites earum regionum consuetudine multum moventur C. navada močno vpliva na vojake, nil moveor super imperio V. = ne brigam (menim) se za vrhovno oblast (poveljstvo).; occ.
    a) strašiti, prestrašiti, ustrašiti, (pre)plašiti, (raz)buriti, vzburka(va)ti, vznemiriti (vznemirjati), osupniti (osupljati): movebat haec multitudo hostium Alexandrum Iust.; pogosteje v pass.: iustis formidinis causis moveri Cu., movebatur animo et extimescebat Ci., moveri multitudine hostium Iust. ali novitate monstri O., hostium clamore non territus qui possem vestro moveri? Vell., absiste moveri V. nehaj se bati, ne boj se, Venus mota minis V.
    b) ganiti, dotakniti (dotikati) se, vznemiriti (vznemirjati), (o)mehčati, (o)mečiti, v srce seči (segati), pretresti (pretresati) komu srce, vzbuditi (vzbujati) komu usmiljenje (sočutje): moverat plebem oratio L., dicta nihil moverunt quemquam L., movebat (sc. eos) patris senectus Cu., m. animos iudicum Q., Manes fletu V., saxa gemitu O., Acheronta movebo V. (o)mehčal, misericordiā moveri C., Roscii morte moveri Ci.
    c) navdušiti (navduševati), navdahniti, navdihniti (navdihovati): aliquem thyrso O., quos Bellona saeva movet Lucan.
    d) (glede na miselnost) pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati): acute, peracute moveri Ci. (zelo) ostroumno misliti; tako tudi: quasi acutule moveri Aug.
    e) (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)srditi: movet feroci iuveni animum comploratio sororis L., praecipue eum movit, quod … Cu., men' moveat cimex Pantilius? H., Dianae non movenda numina H., qui irascitur, motus est Sen. ph. je zblojen.
    f) (politično) spraviti (spravljati) v gibanje, premakniti (premikati), (raz)dražiti, razburiti (razburjati), razburka(va)ti, (raz)vne(ma)ti, dvigniti (dvigati), prebuditi (prebujati), vznemiriti (vznemirjati): omnia S., res Fl., rebus motis T. v burnem času, motae rei fama T. o poskusu prevrata, quieta movere magna merces videbatur S., movetur servitium in Siciliā Ci. ali civitas S. ali Thessalia Fl. vstaja, se dviga.

    3. (o)majati, (s)premeniti (spreminjati), pretres(a)ti: alicuius sententiam Ci., fidem, fatum O., nihil moventur nuptiae Ter. ostane, kakor je bila (sklenjena), sed ea non muto, non moveo Ci. tega ne drugačim, ne spreminjam, moveri mutarive putas bellum V. da se bliža koncu ali da se drugače obrača, igitur movere et quatere, quidquid usquam aegrum esset, aggrediuntur T., nihil motum ex antiquo L. nobena sprememba starih običajev.

    4. premakniti (premikati) koga, nagniti (nagibati), (pri)siliti, nagnati (naganjati) koga k čemu, pripraviti (pripravljati) koga do česa, siliti koga k čemu, da bi kaj storil, kaj storiti, preprič(ev)ati, pregovoriti (pregovarjati): quos pecunia movere non potuit Ci., suis quemque stimulis movere ad bellum L., quem (sc. Eurybiadem) cum minus quam vellet moveret N., Lentulus aeris alicui magnitudine movetur C. (slovenimo z act.), consilio eius motus est N. dal se je pregovoriti njegovemu nasvetu, ubogal je njegov nasvet, motus precibus mulierum Iust.; z inf.: me non moveat per altum ire V.; s conj.: cuius reprehensio me vehementer movet, non solum ut … , verum etiam ut … Ci., eisdem de causis, quominus dimicare vellet, movebatur C.; pt. pf. mōtus 3 pri abl. causae se nav. ne sloveni: irā, amore motus O. iz jeze (v jezi), iz ljubezni; subst. pt. pr. moventia -ium, n nagibi, motivi, gibala: quaedam quasi moventia Ci.

    B. (z mesta, od koga)

    I. (v pravem pomenu)

    1. ganiti, premakniti (premikati), pomakniti (pomikati), umakniti (umikati), odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): lapidem hinc Cod. Th., fundamenta, deum loco Ci., thesaurum loco Icti. izkopati, armenta stabulis V. izgnati, omnia, quae moveri possunt N. = res moventes L. premično imetje, premičnina, diductis aedificia angulis vidimus moveri (da se razmikajo) iterumque componi Sen. ph., neque motis senibus et feminis iuventus sola restitit T.; pren.: move a te moram Pl. nemudoma pojdi na delo, nemudoma se loti dela; refl. in med. ganiti se, premakniti (premikati) se, odpraviti (odpravljati) se, oditi (odhajati), odriniti (odrivati), dvigniti (dvigati) se: neque se quoquam movit ex urbe N., se loco movere non posse C. (o ladjah v brezvetrju), se humo O., se gremio alicuius Cat., se de Cumano Ci., se istinc Ci., se hinc O.; abs.: Aurora se movet ali Aurora movetur O. se dviga; occ.
    a) kot medic. t.t. loco, loco suo ali sedibus suis moveri, v stiku tudi samo moveri Cels. (o kosteh) premakniti (premikati) se, izpahniti (izpahovati) se.
    b) kot voj. t.t. castra movere „tabor premakniti (premikati)“ = (iz tabora) odriniti, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvigati) se, naprej se pomakniti (pomikati): Ci. idr., castra loco non movere L., castra ex eo loco m. C., qui exercitu lustrato cum Arretium versus castra movisset et contra Hannibalem legiones duceret Ci., castra ad Euphratem, ad hostes m. Cu.; tudi movere (refl.) castris, ex stativis L.; tudi samo movere: iniussu movere non audere L., m. Canusio Ci., a Samo L., in Indiam Cu.; od tod med. in refl.: portis in arva moveri V. od vrat odriniti v boj na poljane, extra confinia moveri Gallorum Amm., priusquam Tissaphernes se moveret N. se je mogel ganiti, ibi delectarum cohortium stationem relinquens praecepit iis, ne se ex eo loco ante moverent quam ipse ad eos venisset L. naj se ne ganejo, nusquam te vestigio moveris L. ali nec vestigio quisquam movebatur L. ne ganiti se, ne premakniti se; tako tudi: signa movere L. (metaf. o biku V.) ali signa e castris m. L. = „vojna znamenja premakniti (iz tabora)“ = na boj oditi (odhajati), odriniti, dvigniti (dvigati) se, m. agmen ali copias Babylonem, a Gazā ali exercitum ex hibernis Cu. dvigniti (dvigati) se z vojaškim krdelom, četami, vojsko iz tabora, zimovišča, aciem et castra m. V. dvigniti se z vojsko in taborom.
    c) kot relig. t.t. bidental movere H. strelno znamenje premakniti (in s tem oskruniti).
    d) movere catulos leaenae H. ugrabiti (ugrabljati).

    2. izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi, izpodriniti (izpodrivati), pahniti (pehati) iz česa, s česa, od kod: movebatur civilis discidii specie Ter., mota loco O. pregnana iz domovine, m. aliquem possessione Ci. ali ex agro Ci. ep., moveri possessionibus ac dis penatibus Ci. ali sedibus Ci., loco signiferum C. odstaviti, gregem loco Pl. igralce pregnati z njihovega mesta (z odra), veros heredes Ci. izpodriniti, hostem statu L. ali hostes gradu L. pregnati s položaja, corpus statu Ci. ali ex statu Cels. premakniti s položaja, aliquem senatu S. idr. ali de senatu Ci. ali loco senatorio L. ali ordine senatorio Suet., tudi samo ordine Plin. iun. pahniti (izključiti) iz senata; tako tudi tribu Ci., in inferiorem locum de superiore Ci. potisniti; metaf. odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati) od česa: nemo te de sententiā movere potuit Ci., m. aliquem a vero S. fr.; od tod poznolat. movere aliquem (z)begati, (z)motiti koga: me movet, quod ali quia … Icti.

    3. na dan spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) odkod, dobaviti (dobavljati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): limum e gurgite O. razri(va)ti, motum ex profundo mare Cu. iz globine vzburkano, do dna razburkano, movere vina (sc. ex apothecā iz kleti) prinesti (prim. testa moveri digna bono die H.), fatorum arcana movebo V. bom spravil na dan = bom razkril, Manes movet (po nekaterih izdajah ciet) V. kliče na dan; occ.
    a) nam a Caecilio propinqui minore centesimis nummum movere non possunt Ci. ep. iz Cecilija ne morejo sorodniki iztisniti niti beliča za manj kot 12% (letnih) obresti.
    b) kot vrtnarski t.t. (= gr. ὁρμᾶν) gnati, odgnati (odganjati), pognati (poganjati): sarculus corticem movet Col.; nav. refl. se movere ali med. moveri pognati (poganjati): et gemma se et cortex movet Col., de palmite gemma movetur O.
    c) kot obr. t.t. prinesti (prinašati): Iovi ferctum Ca.
    d) kot medic. t.t. gnati kaj, na kaj, k čemu: sudorem, urinam Cels., alvum Ca., Cels., acria lacrimas movent Cels.; med.: ex ore spumae moventur Cels. pene se cedijo iz ust. —

    II. metaf.

    1. narediti (delati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati): Cels., Suet., discordias, societatem consilii publici, indignationem L., misericordiam, suspicionem, fletum populo Ci., lacrimas Q., Sen. ph., alicui invidiam, alicui risum Sen. ph., ea potitio et risus hominum et querellas moverat Ci., verbis odia aspera movi H.

    2. zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se: ab Iove carmina nostra move O. (prim. gr. ἐκ Διὸς ἀρχώμεσϑα), deae, cantūs movete V. zapojte, maius opus moveo V., novos ortus moveri Stat. (o Avrori), ego istaec moveo aut curo? Ter. je moje delo, moja skrb?, m. bellum Ci., L., seditionem Icti.; splošno: ne quid a tergo moveretur L., Cu. da ne bi prišlo do česa, do kakšnega poskusa, ut nihil usquam moveri viderunt L.; refl.: iam undique pugna se moverat Cu. se je bila začela; occ. sprožiti (sprožati), pognati, spodbuditi (spodbujati) kaj, da(ja)ti pobudo za kaj, k čemu, nače(nja)ti, omeniti (omenjati), zače(nja)ti govoriti o čem, na dan priti (prihajati) s čim: actionem, consultationem L., quaestionem T., historias H., iocum S. izmisliti si dovtipno besedo; od tod tudi: numen movisse deos traditur L. bogovi so baje dali znamenje, Iuppiter, exemplum veritus, derexit in ipsum fulmina qui nimiae moverat artis opem O. ki je bil pokazal; kot jur. t.t. zače(nja)ti, razpravljati, vršiti, pognati (poganjati), sprožiti (sprožati): controversiam nominis T. (Dial.) ali de verbo Cels., controversiam alicui, accusationem, quaestionem, litem, … Icti.
  • mul|a1 ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija das Maultier
    figurativno vleči kot mula sich abschleppen mit etwas
  • mulino m

    1. mlin:
    mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
    mulino a vento mlin na veter
    mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
    combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
    essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin

    2. geol.
    mulino glaciale ledeniški mlin

    3. ekst. neutruden intelektualni delavec
    PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
    il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode
  • naso m

    1. nos:
    naso aquilino orlovski nos
    naso a patata krompirjast nos
    naso a sella anat., med. sedlasti nos
    col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
    affilare il naso hujšati
    arricciare, torcere il naso vihati nos
    avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
    avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
    dare di naso in qcn. naleteti na koga
    ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
    menare per il naso vleči za nos
    rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
    soffiarsi il naso usekniti se
    non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

    2. pren. obraz; nos:
    allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
    mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
    mettere sotto il naso dati pod nos
    sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

    3. nos (voh):
    andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
    avere naso, buon naso imeti nos, dober nos
  • nâtēg m nateg: vući lađu na nateg vleči ladjo, čoln po reki navzgor tako, da na določeni razdalji pred ladjo vržejo sidro, privezano za vrv, katere drugi konec je na ladji in ga posadka vleče ter tako pomika ladjo proti sidru
  • nāvis -is, acc. -em, (redko -im), abl. (redkeje -e), f (prim. gr. ναῦς, jon. νηός, dor. ναῦς, ναός ladja)

    1. ladja, brod: O., Vell., Val. Fl., Amm. idr., n. peregrina Pl., mercatoria Pl. trgovska ladja, longa N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria C. lahka veselnica (veslača), hitra veslača, (ladja) brzoplovka, oneraria C. tovorna, transportna, prevozna ladja (široka in trebušasta), piscatoria C. ribiški čoln, piratica L. gusarska ladja, n. ducis N. ali praetoria L. poveljniška (admiralska) ladja, tecta L. ali constrata Ci. pokrita ladja = ladja s krovom, palubo, (ladja) palubnica, aperta Ci. ladja brez krova (palube), (ladja) brezpalubnica, quassa L. prebita, rostrata Iust. ladja s kljunom, kljunasta, rilčasta ladja, auri, paleae Ci. otovorjena z zlatom, s plevami = zlato, pleve prevažajoča, navem frangere Ter., Corn. razbiti ladjo, ladja se razbije (komu), compluribus navibus fractis C., navem facere C. ali aedificare, construere Ci. ali fabricari T. ladjo (z)graditi, izdel(ov)ati, (s)tesati, navem armare Ci., C. ali ornare L. ali adornare C. ladjo opremiti (opremljati), navem instruere armareque L. z vsem oskrbeti in opremiti, navem exarmare Sen. rh. ladjo razpremiti, odstraniti z ladje (prenosno) opremo, navem deducere C., tudi navem deducere litore V. ali navem deducere in aquam L. ladjo spustiti (spuščati) ali poriniti v morje (v vodo), navem subducere C., N. ladjo potegniti na suho, navem educere ex portu C. iz pristanišča krmariti, odriniti, navem moliri ab terra L. ali navem solvere C. odpluti, odjadrati, sidro dvigniti, tudi navis solvit C. ladja odplove, odjadra, navīs appellere ad ripam Ci. ali navim ad eum applicare Ci. ali naves applicare ad terram C. ali naves applicare ad Heraeum, naves applicare terrae L. ali navis ripae adplicatur Cu. pristati (pristajati), zasidrati k (ob, v), navem tenere in ancoris N. biti zasidran, deligare navem ad ancoram, deligare navem ad terram C. ladjo usidrati (zasidrati), usidrati (zasidrati) se, ascendere navem Ter. ali ascendere in navem N. ali conscendere navem C., N., L. ali conscendere in navem Ci., C. ali escendere in navem N. iti, stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se, navibus rem gerere H. voditi vojno na morju, vojskovati se na morju, nave, navibus venire Ci., L. na ladjah priti (prihajati), pripluti, in navi vehi Ci. ali nave ferri H. voziti se na ladji, pluti, jadrati, ladjati, navibus flumen transire C. prepluti, prečkati reko; preg.: ut etiam navem perforet, in qua ipse naviget Ci. ap. Q. = da sam sebi škoduje; navibus et quadrigis petimus bene vivere H. na vso moč, na vse duške, na vse kriplje, zelo; prim.: undique ad illos conveniunt et carpentis et navibus omnes qui digito scalpunt uno caput Iuv.; navem mortuo applicare Ps.-Q. utopljenca iz vode vleči = prepozno priti (komu) na pomoč.

    2. metaf.
    a) žensko spolovilo, osramje, sram: Pl., Macr.
    b) ladja Ârgo (ozvezdje): Navis (navis) Argolica ali samo Navis (navis) Ci. (Arat.).

    3. pren. ladja
    a) (o državi): una navis est bonorum omnium Ci. ep., navis rei publicae fluctuans in alto tempestatibus seditionum ac discordiarum Ci.
    b) o človeških razmerah: ubicumque es, in eadem es navi Ci. = je tvoja usoda ena in ista, dum tua navis in alto est, hoc age, ne … H. dokler je tvoja ladja na odprtem morju = dokler nisi na varnem, bodi previden.
  • navzdol nach unten, abwärts; hinunter, sem: herunter; hinab, herab
    z glavo navzdol pasti: kopfüber, kopfunter
    od zgoraj navzdol von oben nach unten
    -ab, -abwärts (po hribu bergab, bergabwärts, ob potoku bachab, bachabwärts, po dolini talab, talabwärts, po reki [flußabwärts] flussabwärts, stromab, stromabwärts); hinunter-, hinab-, herunter-, nieder- (iti hinuntergehen, priti herunterkommen, pasti hinunterfallen, herunterfallen, pogledati hinunterblicken, herunterblicken, niederblicken, niedersehen, potisniti herunterschieben, hinunterschieben, niederdrücken, hinunterdrücken, herunterdrücken, vleči niederziehen, hinunterziehen, herunterziehen …)
  • nit ženski spol (-i …) der Faden (Ariadnina Ariadnefaden, gornja Oberfaden, jedrna Kernfaden, kovinska Metallfaden, mrežna Filetfaden, osnovna Kettfaden, rastlinstvo, botanika prašnična Staubfaden, prečna Querfaden, označevalna Kennfaden, srebrna Silberfaden, sukana Spinnfaden, svilena Seidenfaden, volnena Wollfaden, zlata Goldfaden)
    figurativno rdeča nit roter Faden
    nit usode Schicksalsfaden
    nit življenja Lebensfaden
    živa nit živalstvo, zoologija der Saitenwurm
    … niti Faden-
    (debelina die Fadenstärke, gostota die Fadendichte, konec das Fadenende, napetost die Fadenspannung, smer der Fadenlauf)
    srebrne niti množina das Fadensilber
    zlate niti množina das Fadengold
    z … nitmi/ iz … niti -fädig
    (iz tankih feinfädig, iz dolgih langfädig)
    v smeri niti fadengerade
    figurativno vleči za vse niti Beziehungen spielen lassen
    figurativno izgubiti nit aus dem Text kommen, aus dem Konzept kommen
    tisti, ki vleče niti (deluje iz ozadja) der Drahtzieher
  • nog|a1 [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
    lesena noga Holzbein
    močno se poteča noga Schweißfuß
    indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
    pri prižnici: der Fuß
    figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
    … noge/nog Fuß-, Bein-
    (bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
    ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
    podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
    zviti si nogo sich den Fuß vertreten
    brez noge medicina beinamputiert

    na nogi auf dem Fuß
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

    z nogo mit dem Fuß
    sunek z nogo šport der Beinschlag
    biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
    dotikati se z nogo koga füßeln
    drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
    vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
    zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
    noge množina:
    dolge tenke noge Storchbeine množina
    iksaste noge X-Beine
    z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
    oksaste noge Säbelbeine
    kratke krive noge Dackelbeine
    dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
    imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
    teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
    laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
    ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
    ožuliti si noge sich wund laufen
    razgibati si noge sich die Beine vertreten
    vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
    komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
    nog množina:
    par nog das Beinpaar
    nega nog die Fußpflege
    potenje nog der Fußschweiß
    umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
    razkrečenih nog spreizbeinig
    trdih nog steifbeinig
    lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
    urnih nog flinkfüßig
    ploskih nog plattfüßig
    -beinig (tenkih nog storchbeinig)
    čez noge über die Füße/Beine
    spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

    med noge zwischen die Füße/Beine
    stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

    na nogah auf den Beinen
    bolan na nogah fußleidend
    na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
    na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
    biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
    biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

    na noge auf die Beine
    hrom na noge fußlahm
    nog na zadnje noge kreuzlahm
    dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
    pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
    pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
    postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
    postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
    postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
    šport skok na noge der Fußsprung
    šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
    spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

    od nog von den Füßen
    od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
    od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
    pod noge:
    metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
    vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

    pod nogami unter den Füßen
    goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
    izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

    v nogah in den Beinen

    bolečina v nogah der Fußschmerz

    za noge für die Füße/Beine
    prostor za noge die Beinfreiheit
    sprej za noge der Fußspray
    vreča za noge der Fußsack

    z nog von den Füßen
    stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

    z nogami mit den Füßen/Beinen
    težave z nogami das Beinleiden
    šport kroženje z nogami das Beinkreisen
    otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
    zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nori|ti (-m) betören; (vleči) anführen
  • nos1 [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
    dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
    … nosu Nasen-
    (dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
    vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
    dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
    imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
    imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
    vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
    visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
    vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
    vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
    poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

    iz nosu aus der Nase
    iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
    krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
    figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

    izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

    do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

    na vrat na nos Hals über Kopf
    prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

    dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
    ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

    po nosu auf die Nase
    dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
    dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
    po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
    vrtati po nosu in der Nase bohren

    pod nos unter die Nase
    dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
    moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

    pod nosom unter der Nase
    obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

    pred nos vor die Nase

    pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

    skozi nos durch die Nase
    dihanje skozi nos die Nasenatmung

    v nos in die Nase
    iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
    za nos:
    medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
    zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
    potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
    vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
    pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

    za nosom der Nase nach
    za dolžino nosu um eine Nasenlänge

    z nosom mit der Nase
    pozdrav z nosom der Nasengruß
    z dolgim nosom mit langer Nase
    z rdečim nosom rotnasig
    z zavihanim nosom naserümpfend
  • nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

    prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
    na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
    orlovski nós aquiline nose, Roman nose
    ploščat nós flat nose
    potlačen nós pug nose
    velik nós big nose
    zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
    zavihan nós turned-up nose
    pijančev nós grog-nose
    govorjenje skozi nós nasal twang
    dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
    dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
    govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
    imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
    imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
    povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
    imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
    iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
    oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
    obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
    lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
    čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
    krvaveti iz nósa to have a nose bleed
    iz nósa mi teče my nose is running
    komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
    visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
    kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
    premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
    potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
    vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
    ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
    nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
    ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
    vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
    zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
    voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
    vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
    vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
    v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
    zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
    on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
    dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)
  • nós (-a) m

    1. naso:
    dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
    grški, orlovski nos naso greco, aquilino
    dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
    s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
    obrisati si nos pulirsi il naso
    vihati nos arricciare, torcere il naso

    2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
    imeti dober nos avere buon naso

    3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
    nos nakovala corno
    avtomobilski nos muso dell'automobile
    nos aviona muso dell'aereo
    ladijski nos prua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nos mu cvete ha il naso rosso
    nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
    ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    vihati nos nad čim torcere il naso
    v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
    vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
    ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
    nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
    odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
    dati jih komu pod nos cantargliene
    dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
    pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
    bosti v nos sentire pizzicore al naso
    iti v nos sentirsi offeso
    potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
    videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
    dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
    biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
    obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
    zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
    iti za nosom andare a (lume di) naso
    oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso
  • ob-trectō -āre -āvī -ātum (ob in tractāre)

    1. intr. „na nasprotno stran vleči“ (ob isti vrvi), iz zavisti nasproti delati, nasprotovati, biti nasprotnik, upirati se, kljubovati komu, čemu: obtrectarunt inter se N. so bili nasprotniki; z dat.: Col., Suet. idr., huic legi obtrectant Ci., obtrectatum est Sabinio Ci.

    2. trans. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, prikrajš(ev)ati: Plin. idr., invicem se obtrectaverunt T., curam Ph. napadati, libellum Ph., eorum poemata Gell., deorum numen (mogočnost) Val. Max., laudes eius obtrectare voluit L. (v tem pomenu tudi laudibus L.); abs.: ne aut obstare aut obtrectare videretur Suet., obtrectandi causā Ci., obtrectantis est Ci., invidia obtrectans Sil.; brezos.: si obtrectabitur Ci. ep.
  • Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • oreja ženski spol uho, uhelj; sluh; oslovsko uho (v knjigi)

    pabellón de la oreja ušesna mečica
    oreja de zapato jezik pri čevlju
    zapato de oreja čevelj na zaponko
    conceder la oreja (bikob) odrezano uho usmrčenega bika podeliti bikoborcu kot častno nagrado
    tirar (de) la oreja, tirar las orejas za ušesa (po)vleči
    con las orejas gachas s povešenimi ušesi
    aguzar las orejas z ušesi striči, na ušesa vleči
    bajar las orejas ponižno ubogati
    haber visto las orejas al lobo uiti veliki nevarnosti
    hacer orejas de mercader gluhega se narediti
    rasgarse las orejas za ušesi se (po)praskati
    me suenan las orejas v ušesih mi zveni
    taparse las orejas ušesa si (za)mašiti
  • paga

    A) f

    1. plača, mezda:
    paga base osnovna plača
    giorno di paga plačilni dan
    assicurarsi la paga šalj. iti v keho
    tirare la paga dvigniti, vleči plačo

    2. pren. plačilo:
    mala paga kazen
    dare la paga a qcn. koga premagati (pri igri, športu itd.)
    dare la paga a qcn. pog. koga pošteno premlatiti

    B) m, f invar. plačnik, plačnica:
    mala paga slab plačnik

    C) agg. invar.
    busta paga plačilna kuverta
    libro paga plačilni seznam
    ufficio paga blagajna
  • paille [paj] féminin slama; slamica; slamnik; figuré pleva; pazdér v očesu bližnjika; technique napaka, razpoka, lisa (v diamantu, steklu, kovini); masculin ženski slamnik; adjectif slamnate barve

    sur la paille (figuré) v skrajni bedi
    paille comprimée, fourrageuse stisnjena, krmilna slama
    paille de fer železni ostružki (za čiščenje parketa)
    paille hachée rezanica
    gants masculin pluriel paille rokavice slamnate barve
    botte féminin de paille šop slame
    feu masculin de paille velik, a kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajno navdušenje
    homme masculin de paille slamnat mož (zastopnik, ki dela za drugega, skritega moža)
    avoir, tenir une paille (figuré) biti vinjen, pijan
    être, coucher, mourir sur la paille biti, ležati (na slami), umreti v bedi
    mettre quelqu'un sur la paille spraviti koga na beraško palico
    tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
    une paille! malenkost!