Franja

spécial, e, aux [spesjal, sjo] adjectif poseben, specialen; strokoven; izjemen, izreden; nenavaden

autorisation féminin spéciale posebno dovoljenje, odobrenje
cas masculin spécial poseben, izjemen primer
dictionnaire masculin spécial strokoven slovar
édition féminin spéciale (d'un journal) posebna izdaja (časopisa)
envoyé masculin spécial d'un journal posebni dopisnik časopisa
mœurs féminin pluriel spéciales protinaravne (homoseksualne) nravi
train masculin spécial posebni vlak
avoir des goûts spéciaux imeti poseben okus
c'est un peu spécial to je malo čudno
le gouvernement a demandé des pouvoirs spéciaux vlada je zahtevala posebna, izredna pooblastila

státi² (stojim) to stand; to be at a standstill; (ne se premakniti) to stagnate, not to budge

pokonci státi to stand upright
státi na prstih to stand on tiptoe
státi v pozoru vojska to stand at attention
státi voljno vojska to stand at ease
vod, stoj! vojska squad, halt!
státi na straži to be on sentry-go, to stand guard
státi komu ob strani to stand by someone
státi na lastnih nogah (figurativno) to stand on one's own legs
moja ura stoji my watch has stopped
stvari stojé dobro matters stand well
(takó) kot stvari stojé as matters stand
bil je preveč pijan, da bi mogel státi (na nogah) he was too drunk to stand up
nekaj ostankov rimskega zidu še stoji some remains of the Roman wall are still standing
stoj! stop!, halt!, stand still!
státi ravno kot sveča to stand bolt upright
koliko časa stoji vlak na tej postaji? how long does the train stop at this station?
státi trdno kot skala to stand firm as a rock
státi v vrsti (in čakati) ZDA to stand in line; VB to stand in a queue, to queue (up)

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

steam¹ [sti:m] samostalnik
(vodna) para, hlap; sopara; izparina; moč pare
figurativno moč, sila, energija; parnik, vožnja s parnikom

at full steam s polno paro
steam train parni vlak
to get one's steam up lotiti se s polno paro
to get up steam zakuriti, naložiti (kotel), figurativno zbrati vse svoje moči (energijo)
to keep up steam vzdrževati paro, biti pod paro
to let off steam izpustiti paro, odpreti ventile, figurativno dati duška svojim čustvom, jezi itd.
to put the steam on figurativno potruditi se
to travel by steam potovati s parnikom

stopping [stɔ́piŋ]

1. samostalnik
ustavitev, prekinitev; zamašitev
medicina material za plombo, plomba, plombiranje
slovnica stavljanje ločil

2. pridevnik

stopping place postaja(lišče)
stopping train osebni vlak

straordinario

A) agg. (m pl. -ri)

1. izreden; poseben:
assemblea straordinaria izredni zbor, skupščina
impiegato straordinario uslužbenec za določeni čas
lavoro straordinario nadurno delo
professore straordinario šol. izredni profesor
treno straordinario posebni vlak

2. izjemen, ogromen:
successo straordinario izjemen uspeh

B) m (pl. -ri)

1. nadurno delo; nadomestilo za nadurno delo

2. uslužbenec za določeni čas

3. šol. izredni profesor

sulcus² -ī, m (indoev. kor. *selk- in*u̯elq- vleči, združena v *su̯elq-; prim. gr. ἕλκω vlečem, ὁλκός vlak [kot stroj], sl. vlečem = lit. velkù, vilkti)

1. brazda, jámljič: Ca., Col., Plin., Ambr. idr., qua aratrum vomere lacunam fecit, sulcus vocatur Varr., sulcum imprimere Ci., telluri infindere sulcos V., mandare hordea sulcis V., sulcis committere semina V., semina tum primum longis Cercalia sulcis obruta sunt O., latius ordinare arbusta sulcis H.; poseb. brazda, ki se jo naredi pri ustanavljanju kakega mesta (z njo se označi potek njegovega obzidja): optare locum tecto et concludere sulco V., designat moenia sulco O.; pren. = žensko rodilo (spolovilo), ženski sram: ne luxu obtunsior usus … sulcos oblimet inertīs V., eicit enim sulcum recta regione viaque vomeris Lucr.; meton. oranje: seritur uno sulco Col., hordeum altero sulco seminari debet Col., semina, quae quarto sulco seruntur Col., spissius solum quinto sulco seri melius est Plin., tantis glaebis tenacissimum solum, cum primum prosecatur, adsurgit, ut nono demum sulco perdometur Plin. iun.

2. metaf. o stvareh, podobnih brazdi
a) vodna brazda ali proga, ki jo dela ploveča ladja: (sc. naves) infindunt pariter sulcos V., sulcumque sibi premat ipsa carina V., canebant aequora sulco Val. Fl.
b) zareza ali drsa, ki jo vrezuje kolo v zemljo, v pot, kolesnica: delet sulcos iterata priores orbita Stat., cursu rotarum saucia clarescunt nubila sulco Cl.
c) brazda, guba, grbánec, starejše grba: sulcos uteri prodere nuda times Mart., sulci genarum Cl.
d) calami sulci = pis, pisanje: Prud.
e) brazda ali proga, ki jo za seboj pušča kaka pozračnina ali zveza, pot kake pozračnine, zvezde: tum longo limite sulcus dat lucem V., qua stella sulcum traxerat Prud.
f) podolgasta (podolgovata) globel (glob, globanja, kotanja), jamica, razor, jarek (starejše jamljica): plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., tenui vitem committere sulco V., sulcus aquarius Col. draga, roja, vodni jarek, iustum est … (sc. areas hortorum) ambiri singulas tramitum sulcis Plin.
g) kačja krivina, kačji zavinek, kačja vijuga: dextra laevaque sulcis insurgentium viperarum cohibita Ap.

supplémentaire [-mɑ̃tɛr] adjectif suplementaren; dodaten, dopolnilen; naduren, ekstra; vieilli nadomesten

angle masculin supplémentaire suplementaren kot
crédits masculin pluriel, frais masculin pluriel, dépenses féminin pluriel supplémentaires dodatni krediti, stroški, izdatki
heure féminin supplémentaire nadura
paiement masculin supplémentaire doplačilo
train masculin supplémentaire dodaten vlak
demander un délai supplémentaire prositi za podaljšanje roka
faire des heures supplémentaires opravljati nadurno delo
autocar, autobus supplémentaire dodaten avtobus

supplementare agg.

1. dopolnilen, dodaten; nadomesten:
bene supplementare ekon. nadomestna dobrina
entrata supplementare dodatni prihodek
tempi supplementari šport podaljšek
treno supplementare dodatni vlak

2. mat. suplementaren (kot)

supplemento m

1. dodatek, dopolnilo:
supplemento d'imposta ekon. dodatni davek

2. dodatek (slovarski, časopisni)

3. železn. dodatek:
supplemento rapido dodatek za ekspresni vlak

šest [é] (šêstih, šêstim, šest) sechs (dni, ljudi, tednov, mesecev sechs Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v šestih dneh/mesecih in sechs Tagen/Monaten
šest in pol sechseinhalb
bilo nas je šest wir waren sechse/zu sechst
čez šest dni heute in sechs Tagen, heute über sechs Tage
po šest je sechs, ljudi: zu sechst
na/vsakih šest let/mesecev/tednov/dni sechsjährlich/sechsmonatlich/sechswöchentlich/sechstäglich
v šestih knjigah in sechs Bänden
ura: ob šestih um sechs, um sechs Uhr
vlak ob šestih der Sechsuhrzug
s šestimi strunami glasba sechssaitig

švicarski pridevnik
1. (o Švici in Švicarjih) ▸ svájciPovezane iztočnice: švicarski frank

2. (o lastnosti) ▸ svájciPohodniške ture so označene s švicarsko natančnostjo. ▸ A túraútvonalak svájci pontossággal vannak kijelölve.
Pa vendar, vlak je potrdil stereotip o švicarski pedantnosti, torej je bil točen, udoben in hiter. ▸ De a vonat megerősítette a svájci pedantériáról szóló sztereotípiát, tehát pontos, kényelmes és gyors volt.

take up prehodni glagol
dvigniti, pobrati; gor odnesti, vzeti s seboj gor; vpi(ja)ti, absorbirati (tekočino, vlago); zavzemati, jemati (čas, prostor); vzeti (na ladjo, na vlak itd.) (potnike); ujeti, prijeti, aretirati; prekinitit, pasti v besedo, ugovarjati, motiti, popraviti (govornika); vzeti (koga) za varovanca; začeti (študij, branje itd.), lotiti se (posla, poklica, dela), vzeti v roke; baviti se (s čim); nadaljevati (govor, preiskavo, izpraševanje, zasliševanje itd.)
medicina podvezati (žilo); povzeti (refren); pobrati (zanko); prevzeti (delnice); zategniti (jermen); pokupiti (knjige); sprejeti (službo); stanovati v
tehnično zatesniti; grajati
neprehodni glagol
zadovoljiti se, strinjati se (with z)
vdati se v
tehnično zapreti se sam od sebe (spah, stik, vrzel)
pogovorno začeti ljubezensko razmerje
ameriško začeti se (šola)

to take up the cudgels for figurativno krepko, goreče braniti, se zavzemati za
to take up current opinions privzeti trenutna naziranja (mnenja)
to take up the gauntlet (ali glove) pobrati rokavico, figurativno sprejeti izzivanje
to take up a thief prijeti, ujeti tatu
to take up time vzeti, jemati čas
to take up under debate ekonomija diskontirati (menico)
to take up with plain food zadovoljiti se s preprosto hrano
to be taken up with biti zaposlen z, biti poglobljen v
sponges take up water gobe vpijajo vodo
the train stopped to take up passengers vlak se je ustavil, da bi vzel (nove) potnike
he takes up with a bad lot druži se s tolpo malopridnežev

telescope [téliskoup]

1. samostalnik
teleskop

2. prehodni glagol
vriniti, zariniti eno v drugo (kot daljnogled)
figurativno skrajšati

his train was telescopeed by an express v njegov vlak se je zarinil ekspresni vlak
he telescoped all his arguments into one sentence vse svoje argumente je skrajšal (resumiral) v en stavek
neprehodni glagol
zariniti se eden v drugega

télescoper [-skɔpe] verbe transitif zadeti v, trčiti v

se télescoper trčiti, zagozditi se eden v drugega
le train a télescopé une voiture vlak je trčil, zavozil v avto
deux trains se sont télescopés dva vlaka sta trčila

through [ɵru:]

1. predlog
skozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, od

all through his life (skozi) vse svoje življenje
through the night preko noči
the bullet went through my leg krogla je šla skozi mojo nogo
I could never read through that book nikoli nisem mogel prebrati te knjige do kraja
I had to study the whole summer through vse poletje sem moral študirati
I saw through his hipocrisy spregledal sem njegovo hinavščino
it was through you that we missed the train zaradi tebe smo zamudili vlak
to get through one's work opraviti, končati svoje delo
to get through an examination napraviti izpit
to have been through s.th. doživeti kaj
to look through the window gledati skozi okno
they marched through the town korakali so skozi mesto
to roam (all) through the country obresti vso deželo
to run away through fear od strahu zbežati
to see through s.o. spregledati koga, spoznati njegove namene
to send a letter through the post poslati pismo po pošti

2. prislov
skoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do konca

through and through skoz in skoz, popolnoma
to be through dokončati, biti gotov; pogovorno imeti telefonično zvezo
is he through? je on gotov z delom?; je naredil izpit?
to be through with a job imeti neko delo za seboj
he is not yet through on še ni gotov
I am through with my work gotov sem s svojim delom
I am through with him figurativno z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinil
to be wet through biti skoz in skoz premočen
this train goes through to Vienna ta vlak vozi (skoz) do Dunaja
to carry a matter through izvesti neko stvar
to fall through, to drop through ne uspeti, propasti
to run s.o. through prebosti koga
the bad weather lasted all through ves čas je bilo slabo vreme
to put s.o. through koga telefonsko zvezati
I read the book through prebral sem knjigo do kraja

3. pridevnik
prehoden, tranziten; direkten

through carriage (coach) direkten vagon
through passage prost prehod
through ticket vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družb
through traffic prehoden, tranziten promet

time² [táim]

1. prehodni glagol
meriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro)
glasba udarjati, dajati takt (tempo)

to time one's arrival rightiy izbrati pravi čas za svoj prihod
to time the speed meriti hitrost
to time one's steps to the music plesati po taktu
my train is timed to leave at four po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih

2. neprehodni glagol
ujemati se, biti soglasen (with z)
sporazumeti se; držati takt, ritem (to z)

tir¹ moški spol (-a …)

1. železnica das Gleis (dovlačni Ausziehgleis, industrijski Industriegleis, izogibalni Ausweichgleis, odstavni Abstellgleis, ranžirni/premikalni Rangiergleis, razkladalni Entladegleis, skladiščni Ladegleis, stranski Nebengleis, s katerega odpelje vlak Abfahrtsgleis, uvozni Einfahrgleis, železniški Eisenbahngleis)
mrtvi tir totes Geleise
slepi tir Sackgleis, totes Gleis
po širini: die Spur
normalni tir Normalspur, Vollspur
ozki tir Schmalspur
široki tir Breitspur
širina tira die Spurweite
tiri množina Gleise množina, das Geleise, die Bahn
luški tiri die Hafenbahn
železniški tiri die Gleisanlage
promet po tirih der Schienenverkehr
postaviti na tire aufgleisen, eingleisen
prehod preko tirov der Gleisüberweg
slika tirov das Gleisbild
figurativno po starem tiru im alten Geleise
postaviti spet na pravi tir wieder ins rechte Gleis bringen

2. tehnika die Gleitschiene, der Schienenweg, der Gleitträger; (linija) der Strang
|
figurativno biti iz tira durcheinander sein
spraviti/spravljati s tira bestürzen, aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen, umwerfen
vreči iz tira aus der Bahn werfen

tír track, ZDA trackage; line; rails pl

železniški tír railway track
enojni (dvojni) tír single (double) track
industrijski tír factory (ali private) siding
stranski tír siding
vlak je skočil s tíra the train was derailed
spraviti koga iz tíra (figurativno) to put someone off his stride
vreči iz tíra to throw someone off the track
vržen iz tíra (figurativno) thrown out of gear
vedno hodi po istem tíru (figurativno) he always follows the same track
skočiti s tíra to run off the rails, to be derailed
spraviti kaj zopet v pravi tír to put something right again
prišel je iz tíra (figurativno) he has gone off the rails
prekoračenje tírov (prehod čez tire) je potnikom prepovedano! passengers must not cross the line!

tovóren cargo(-), freight(-)

tovórni avto lorry, ZDA truck
tovórna ladja cargo ship, cargo vessel, freighter
tovórno letalo freight-carrier
tovórni konj packhorse, arhaično sumpter, sumpter horse
tovórni list (ladijski) bill of lading, (letalski) air waybill, (železniški) waybill
tovórna postaja, tovórni kolodvor freight depot, freight yard
tovórni vlak VB goods train, ZDA freight train
tovórni vlek freighter
tovórno živinče pack animal, arhaično sumpter
tovórno sedlo packsaddle, arhaično sumpter saddle