Franja

putō -āre -āvī -ātum (putus čist; prim. purus)

1. čistiti, očistiti (očiščati, očiščevati), (o)čediti, (o)snažiti: vellus Varr., lunam Tit. ap. Non., tracta (sc. licia) de niveo vellere dente putat Tib., putare dolia Ca., aurum putatum P. F.; occ. kot hort. t.t. (drevje, trte) trebiti, otrebiti (otrebljati), obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klestiti: Col., Gell., Iust., Don., Ambr. idr., putum est purum, unde putare vites dicimus Fest., arbores Ca., vites, vitem putando fingere V.

2. metaf.
a) (račun) na čisto da(ja)ti (spraviti, spravljati), poravna(va)ti, (na)računati, poračunati (poračunavati), obračunati (obračunavati), izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), urediti (urejati) račun(e): Pl., Afr. fr., Macr., Gell. idr., antiqui purum putum dixerunt: ideo ratio putari dicitur Varr., rationes Ca., vilicus rationem cum domino crebro putet Ca., rationes putare cum publicanis Ci. obračuna(va)ti, urediti (urejati) račune; occ. duševno, v duhu (pre)računati = preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati): Pl. idr., multa suo cum corde V., constitit multa putans (sc. Aeneas) V., illud debes putare z ACI: Ci.
b) (v)šteti, (za)računati, v poštev vzeti (jemati), upoštevati, v ceno vračuna(va)ti: colliciares … pro binis putabuntur Ca., si denariis quadringentis Cupidinem putasset Ci.; od tod sploh (po notranji vrednosti) (o)ceniti (ocenjevati), čislati, imeti, šteti za kaj: tyrannis magnarum opum putabatur N. tiranija (samodrštvo, samosilništvo) se je štela za zelo mogočno; z gen. pretii: tanti (toliko) putat conubia nostra O., honores si magni (visoko) non putemus Ci., putare commoda parvi (malo) Cat., pluris (več, više) putare quod utile est, quam quod honestum Ci., divitias minimi (prav (zelo) malo, najmanj) putare Ci., auspicia, populi iudicium nihili putare Ci. za nič šteti; s pro: leges pro nihilo, damnationem pro praeturā Ci.; s praep. in z abl.: Ter. idr., aliquem in hominum numero putare Ci. imeti za človeka, šteti med ljudi, imperatorem in aliquo numero Ci. nekoliko šteti = nekoliko čislati, imeti nekoliko v čislih, aliquid in expetendis rebus Ci. šteti med … , maximum bonum in celeritate putabat S.; s supra z acc.: ratio, quae supra hominem putatum est Ci.; večinoma s predik. acc., v pass. z dvojnim nom.: Ter., H., Eutr. idr., nullius pepercit uitae, quem eius insidiatorem putaret N., nihil rectum putabant N., putare hominem prae se neminem, se solum beatum, se solum potentem Ci., quae apud illos turpia putantur N. velja za sramot(n)o, ea regio putabatur locupletissima N. je veljala za posebej bogato; z inf. kot obj.: leporem gustare fas non putant C. imajo (štejejo) za nedovoljeno, praeesse agro colendo flagitium putas Ci. kmetovanje ti je sramota, kmetovanje šteješ za sramoto.
c) meniti, misliti, soditi, smatrati, misli (mnenja) biti; nav. z ACI, v pass. z NCI: Ter., Iuv. idr., putant id esse certissimum Ci., nullos omnino esse (sc. deos) putare Ci., te reum fore putas Ci., Apronium absolutum iri putabat Ci., prudens esse in iure civili putabatur Ci., cuius (sc. solis) lumine conlustrari putatur (sc. luna) Ci.; pogosto brez esse: S., H. idr., tempus transmittendum putavi Ci., etiam iniquo loco dimicandum putare C., neque satis causae putamus C. nimamo za (ne zdi se nam) dovolj tehtno, facta puta (imej, štej za storjeno), quaecumque iubes O., dictum puta Ter., putare deos Ci. verovati v bogove; pesn. včasih brez acc.: stare putes O. človek bi mislil, bi utegnil misliti, sensisse putares O. človek bi bil mislil, bi bil utegnil misliti, acies mea (moje oči) videt aut videre putat O.; v opisni konjugaciji brezos.: anne putandum est ((ali) je verjetno) animas ire ad caelum? V.; pogosto pri Ci. pleonast. (torej glag. ni treba sloveniti): coniecturā perspicite, quantum id bellum factum putetis; pri istem piscu včasih elipt.: insula et Cappadociae regnum de me loquentur; puto enim regem Deiotarum (sc. de me locuturum esse) Ci. ep.; abs.: recte putas Ter., non putaram Ci.; kot vrinjeni stavek puto, ut puto: cuius modi velim, puto, quaeris Caelius ap. Ci. ep., non, puto, repudiabis Vatinius ap. Ci. ep., hunc unum excipio, ut puto pudenter Cat.; vrinjeni stavek je včasih postavljen na čelo: puto, inter me teque convenit Sen. ph., ut puto, non poteris ipsa referre vicem O.; iron.: at, puto … O., puto, licuit Suet. — Od tod imper. pută kot adv. (= „vzemi“, „misli si“ =) vzemimo, recimo, na primer (naprimer), namreč: Dig., Cels. idr., „Quinte“ puta aut „Publi“ H., hoc, puta, non iustum est Pers.; tako tudi ut puta kakor (kot) na primer (npr.): ut puta in fronte Cels., ut puta funis, frumentum, navis Sen. ph.

quam-vīs (ixpt.) = quam vīs kakor (koli) hočeš

1. adv. (pri adj. in adv.)
a) četudi (najsibo, bodisi) še tako, (če) še tako zelo, kakor se ti zljubi (rači), po tvoji volji, poljubno: Pl., Ter., Luc. ap. Ci., Varr., Col. idr., quamvis magno exercitu N. s še tako majhno vojsko, quamvis multos proferre Ci., quamvis longum tempus L., possit ea quamvis diu dicere Ci. kolikor časa (kakor dolgo) hočeš = poljubno dolgo.
b) (označujoč zelo visoko stopinjo) kolikor le mogoče, kaj, zelo: Varr., quamvis ridiculus Pl., quamvis longi sermones Pl. kdove kako dolgi, quamvis facunde Pl. kdove kako zgovorno, quamvis copiose, callide Ci., quamvis subito Pl. vsekdar, vsak čas; s superl. = kar najbolj: quamvis pessimum flagitium T. kar najhuje, quamvis lautissima cena Plin. iun., quamvis acerbissima fata Q.

2. conj. concessiva četudi še tako, četudi še tako zelo, četudi, čeprav, dasi(ravno), akoravno, najsi. Odvisnik klas. v cj.: Varr., V. idr., quamvis in rebus turbidis sint Ci., senectus quamvis non sit gravis, tamen … Ci.; v zvezi z licet: quamvis licet insectemur illos Ci. Neklas. in pesn. v ind.: N., O., Col., Cels. idr., quamvis patrem suum numquam viderat Ci., quamvis infesto animo … perveneras L., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V., qui quamvis periurus erit H. V skrajšanih stavkih (prim. quamquam 1.): Cels. idr., quamvis obtestantibus ducibus Cu., quamvis iniqua passi Ci., (sc. Agrippam) centurio quamvis firmatus animo aegre confecit T., nuntio tibi me Ephesum navigasse quamvis contrariis ventis retentum Plin. iun., quamvis pauci adire audent C. dasi maloštevilni.

quōta f

1. kvota, vsota, znesek:
quota abbonamento abonma, predplačilo
quota di ammortamento ekon. amortizacijska kvota; ekon.
quota di partecipazione (družabniški) delež, participacija

2. kota, nadmorska višina; aero višina:
volare a bassa, alta quota leteti nizko, visoko
perdere quota spuščati se, padati (tudi pren.)

3. šport kotiranje (pri konjskih stavah)

račúnati calcular

računati na pamet calcular mentalmente, hacer un cálculo mental
napačno računati calcular mal
računati z, na contar con, (pričakovati) esperar, confiar en; (zaračunati) cargar
računano od danes naprej a contar de hoy, contado a partir de hoy
računano eno z drugim (v celem) contado uno con otro (en total)
visoko računano a lo sumo

rançon [rɑ̃sɔ̃] féminin odkupnina; figuré cena, kompenzacija

rançon de la gloire cena za slavo
exiger, payer une rançon zahtevati, plačati odkupnino
les ravisseurs de l'enfant exigent une forte rançon ugrabitelji otroka zahtevajo visoko odkupnino
mettre les voyageurs à rançon zahtevati odkupnino od potnikov
il n'a plus de vie privée, c'est la rançon de la célébrité on nima več zasebnega življenja, to je cena za slavo

rank¹ [ræŋk] samostalnik
red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja

the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
of the first rank prvovrsten, prvorazreden
rank of cabs vrsta kočij, taksijev
rank of general generalski čin
rank and fashion imenitna družba
the rank of workers masa, "vojska" delavcev
a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
pride of rank stanovska zavest (čut)
to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
to join the ranks stopiti v vojsko
to keep rank ostati v vrsti
to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
to take rank with the best spadati k najboljšim
to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu

rastíšče¹ (-a) n luogo di crescita:
planika ima rastišče visoko v gorah la stella alpina cresce in alta montagna
rastišče gob fungaia

râtelier [rɑtlje] masculin

1. vrsta umetnih zob

2. technique stojalo (d'armes za puške)

3. jasli (za seno živini)

manger à deux, à plusieurs râteliers (familier) imeti dvoje, več želez v ognju
mettre le râtelier bien haut à quelqu'un (familier) koga pustiti dolgo čakati; visoko ceno od koga zahtevati
manger au râtelier de quelqu'un živeti na stroške kake osebe
(familier) quand il n'y a plus de foin dans le râtelier ... ko zmanjka denarja ...

ravisseur, euse [-sœr, öz] adjectif roparski; masculin, féminin ropar, ugrabitelj, -ica

les ravisseurs demandent une forte rançon ugrabitelji zahtevajo visoko odkupnino

razvit (-a, -o) entwickelt (najbolj höchstentwickelt, polno vollentwickelt, slabo schwachentwickelt, visoko [hochentwickelt] hoch entwickelt); stadij bolezni: fortgeschritten

reach¹ [ri:č] samostalnik
doseg, sežaj, seganje; razsežnost, prostornost, širina, dolžina, daljina; raven, pregleden del reke med dvema zavojema; del prekopa med dvema zatvornicama; proizvodna, ustvarjalna sposobnost, proizvodnost; sfera vpliva; polje, obseg (moči, sposobnosti)
navtika dolžina vrvi, s katero je privezan ogel jadra
arhaično morski rokav, zaliv

out of reach, beyond reach nedosegljiv, zunaj dosega; nedoumljiv
a long reach of cultivated land obsežen kos obdelane zemlje
a reach of woodland razsežno gozdno področje
to be within (easy) reach biti dosegljiv, biti blizu, v bližini
is not within my reach to ni v moji moči, presega moje moči
this is above the reach of human mind človeški duh ne sega tako visoko
to have a wide reach daleč segati, se razprostirati

reach² [ri:č]

1. prehodni glagol
iztegniti (forth, out)
izprožiti (roko); stegniti, razširiti; podati (komu kaj); postreči (komu s čim); odvzeti (from komu ali čemu)
dospeti kam, priti do, segati do, seči; priti do zaključka, razumeti, doumeti, pogruntati, dojeti; imeti vpliv, vplivati, pustiti vtis (na koga); doseči, zadeti, pogoditi (kaj); doživeti, dočakati (starost, dobo, novo izdajo)

to reach a great age doživeti visoko starost
to reach a blow prisoliti (komu) zaušnico
this book reached its 10^th edition ta knjiga je doživela 10. izdajo
reach me that book, will you? podaj mi ono knjigo, prosim!
to reach the ceiling segati do stropa
the boat reached the shore čoln je prispel do brega
to reach a conclusion priti do (nekega) zaključka
the cost reached 1000 dollars stroški so znesli 1000 dolarjev
he reached down his hat snel je klobuk s kljuke
to reach forth one's hand iztegniti (izprožiti, podati) roko
my land reaches the hills moja zemlja sega do brd
my letter reached him in time moje pismo mu je pravočasno prišlo v roke
to reach perfection doseči popolnost
to reach an understanding doseči sporazum
the water reached my knees voda mi je segla do kolen

2. neprehodni glagol
seči, poseči (after, at, for po)
raztezati se (to k, do)
prožiti se; priti (to do)
(do)segati; nagniti se (forward naprej, toward k, proti)
figurativno težiti k čemu, iti (at, after za čem)
napenjati se; prodreti (into v)
dojeti, doumeti, razumeti

as far as the eye can reach kakor daleč lahko seže oko
the coat reaches to the knees plašč sega do kolen
to reach back to the time of Napoleon segati nazaj v Napoleonove čase
his boots reach up to the knees škornji mu segajo do kolen
the country reaches from the sea to the mountains dežela sega, se razprostira od morja do gorá
he reached for a weapon segel je po orožju

re-calvus 3 (re in calvus) plešast (plešav, plešiv) na čelu: senex Pl., frons Sen. ph. fr. ap. Hier. visoko plešasto čelo.

regard¹ [rigá:d] samostalnik
(pomenljiv) pogled; ozir, obzir (for, to do)
odnos; vzrok, motiv; pozornost, obzirnost (for, to do, za)
posebno spoštovanje, čislanje, cenjenje
zgodovina nadzor(stvo) gozda

regards množina (zlasti v pismih) (spoštljivi) pozdravi
in every regard v vsakem oziru, pogledu
in regard to (of) gledé, kar se tiče
in this regard v tem oziru, pogledu, kar se tega tiče, tozadevno
in his regard kar se njega tiče
out of regard to iz obzirnosti, spoštovanja do
with regard to z ozirom na
with due regard to (for) her age z dolžno obzirnostjo do njene starosti
with kind regards to s.o. s srčnimi pozdravi komu
without regard to consequences ne oziraje se na posledice
(give) my kindest regards to your sister lepo pozdravite sestro
to have regard to (for) ozirati se na, upoštevati
to have no regard for s.o.'s feelings ne se ozirati na čustva kake osebe
I have a high (little) regard for him zelo (malo) ga cenim
to hold s.o. in high regard visoko koga ceniti
no regard was paid to his demand njegovi prošnji niso ugodili
to pay no regard to ne se ozirati na, ne upoštevati

respect¹ [rispékt] samostalnik
spoštovanje, čislanje; upoštevanje, obzir (to do)
ugled; posebna naklonjenost; ozir, pogled, odnos

respects množina (spoštljivi) pozdravi, spoštovanje
in all respects v vsakem oziru (pogledu)
in respect of gledé, kar se tiče
in respect that... z ozirom na to, da...
in some (this) respect v nekem (tem) pogledu
in every respect v vsakem pogledu (oziru)
with respect to z ozirom na, gledé
in other respects v drugih ozirih, pogledih
without respect to consequences ne oziraje se na posledice
worldwide respect svetoven ugled (veljava)
to be held in high respect biti visoko čislan
to have respect to nanašati se na, tikati se (česa), zadevati (kaj)
to have the greatest respect for imeti največje spoštovanje do, za
to pay one's respects to izkazati spoštovanje komu
to treat with respect spoštljivo ravnati s kom
give my respects to your father izročite očetu moje spoštljive pozdrave

rezdechaussée [redšose] masculin, invariable pritličje

rezdechaussée surélevé visoko pritličje
habiter au rezdechaussée stanovati v pritličju

Rhodopē -ēs, f (Ῥοδόπη) Ródopa

1. visoko gorovje v Trakiji med Nestom in Hebrom (zdaj Rodopi): O., V., Mel., Amm., Fl.; meton. Trákija: Stat., Rhodope miratur Orphea V. — Od tod adj.
a) Rhodopēius 3 ródopski, rodopéjski, pesn. = tráški, tračánski, trákijski: vates, heros (o Orfeju) O., regna O. = Trakija.
b) Rhodopēus 3 ródopski, rodopéjski: saxa Lucan. — Soobl. Rhodopa: Eutr., Amm.

2. nimfa rodopskega gorovja: O.

rico bogat, premožen; obilen; izdaten; donosen; izvrsten, odličen; krasen; okusen; ljubek

rico de dotes visoko nadarjen
rico en frutas bogat s sadjem
una rica moza krasno dekle
rico m bogataš; fam srček, ljubček
nuevo rico novo pečen bogataš (gospod)

ricoprire^*

A) v. tr. (pres. ricōpro)

1. znova pokriti, pokrivati

2. prekriti, prekrivati; prevleči

3. pren. obsuti, obsipati:
ricoprire qcn. di baci koga obsuti s poljubi

4. skriti (tudi pren.)

5. biti na funkciji, položaju:
ricoprire un'alta carica opravljati visoko funkcijo

B) ➞ ricoprirsi v. rifl. (pres. mi ricōpro) znova se pokriti

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)