Franja

peindre* [pɛ̃drə] verbe transitif na-, poslikati; pleskati; pobarvati; figuré izraziti

se peindre (po)barvati se, (na)šminkati (se)
(figuré) peindre en beau, en gris lepo, sivo slikati
peindre le paysage, à l'aquarelle slikati pokrajino, akvarele
peindre au pistolet pleskati s pištolo, »špricati«
se faire peindre dati se slikati
se peindre (po)kazati se, videti se

peinture [pɛ̃tür] féminin slikarstvo, slikanje; slika; barva, preplesk; figuré slikanje, opis(ovanje)

peinture d'affichage, à la détrempe, à la fresque, à l'huile, mural slikanje plakatov, tempera slikanje, na svež omet, z oljem, stensko
(figuré, familier)

un vrai pot de peinture preveč našminkana ženska
peinture antirouille, de camouflage preplesk proti rji, za kamuflažo
peintures rupestres slike na (jamskih) stenah
exposition féminin, galerie féminin de peintures razstava, galerija slik
je ne voudrais pas y êlre même en peinture še naslikan ne bi hotel biti tam
ne pouvoir voir quelqu'un en peinture še naslikanega koga ne marati videti; ne moči ga prenašati
prenez garde à la peinture, peinture fraîche! pozor! sveže prepleskano!
faire de la peinture slikati

pes¹ [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
Mali Pes astronomija Kleiner Hund
Veliki Pes astronomija Großer Hund
peklenski pes Höllenhund
popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
… za psa Hunde-
(glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
… psov Hunde-
(ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
peljati psa ven Gassi gehen
dati psa na vrvico den Hund anleinen
Pse na vrvico! Hunde anleinen!
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
|
figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
truden kot pes hundemüde
koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

picture¹ [píkčə] samostalnik
slika, podoba, risba, portret; predstava, duševna slika
pogovorno utelešenje, videz, slika; natančna podoba koga
figurativno grafičen prikaz, oris, nazoren opis
pogovorno lepa oseba, lep predmet
fotografija fotografija; film
množina kino
medicina klinična slika (blood picture krvna slika)

to be in the picture biti poznan, slaven
to come into the picture postati slaven, postati zanimiv
out of the picture nepomemben, pozabljen
to have one's picture taken fotografirati se
to sit for one's picture dati se slikati, pozirati za portret
to form a picture of s.th. ustvariti si sliko o čem, predstavljati si kaj
to keep s.o. in the picture stalno koga obveščati, gledati, da je na tekočem
to go to the pictures iti v kino
to be the picture of misery biti utelešena beda
the child is the very picture of his father otrok je izrezan oče
he looks the very picture of health videti je kot utelešeno zdravje
she is a perfect picture lepa je kot slika
TV picture frequency slikovna frekvenca
TV picture tube slikovna elektronka

piperīnus 3 (piper) poprov = ki je videti kakor sestavljen iz poprovih zrn: lapis Isid. „poprnjak“, „poprovec“.

plánka (-e) f pog.

1. (deska) asse, tavola

2. pl. planke steccato:
pren. skakati čez planke correre la cavallina, mettere le corna
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati vedere e sentire cose impossibili

3. pl. planke žarg. šport. lato, banda (della pista)

plank|e ženski spol množina die Umzäunung, der Bretterzaun
figurativno slišati travo rasti in videti planke žvižgati die Flöhe husten hören

plót (-a) m steccato, recinto, cinta; siepe; (okoli vrta) chiudenda; ingraticciata:
lesti čez plot arrampicarsi sullo steccato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
držati se svojih nazorov kot pijanec plota essere incrollabile, fermo nei propri principi; essere inflessibile, rigido
pren. imeti kaj za plotom nascondere qcs.
pren. ne videti preko svojega plota non vedere al di là del naso
pren. skakati čez plot essere infedele, correre la cavallina, mettere le corna

plūmārius 3 (plūma) puha (dlake, perja) se tičoč: ars Hier., Vulg. umetnost vtka(va)nja v svilene obleke in preproge, da so videti, kakor da jih pokriva puh, brokatno tkalstvo, opus Vulg. brokat; subst. plūmārius -iī, m brokatni tkalec: Varr., Vulg., plumariorum textrina Vitr.

poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

poglèd na view of
v tem poglèdu in this respect
v vsakem poglèdu in every respect, in every way
v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
na prvi poglèd at first sight
bežen poglèd a hasty glance
skriven poglèd furtive glance
zli poglèd the evil eye
poglèd v prihodnost looking ahead
poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
skrit poglèdom out of sight, hidden from view
vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
imeti mil poglèd to have soft eyes
on ima oster poglèd he has a sharp eye
imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
iskati koga s poglèdom to look round for someone
njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
videti na prvi poglèd to see at a glance
umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on

položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

resnost položája the gravity of the situation
socialni položáj social standing
položáj poslanika the post of ambassador
položáj tržišča, trga market position
težaven položáj (figurativno) a close call
materialni in družbeni položáj economic and social status
biti gospodar položája to be master of the situation
biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
določiti čemu položáj to locate something
ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
razumem tvoj položáj I see how you stand
biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
položáj je videti brezupen things look desperate
vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
on je rešil položáj he saved the situation
umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot

ponekod prislov
(na nekaterih območjih) ▸ néhol, helyenként, itt-ott, néhány helyenZjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. ▸ Az alacsonyabb fekvésű helyeken reggel és délelőtt néhol köd lesz.
Ponekod krije stroške delodajalec, drugod država, največkrat pa gre za kombinacijo obojega. ▸ Van, ahol a költségeket a munkáltató, másutt az állam viseli, leggyakrabban azonban e kettő kombinációjáról van szó.
Zaradi nizkih temperatur so ceste ponekod po državi lahko poledenele. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt helyenként az országban jegesek lehetnek az utak.
Ker bo komet zelo svetel, ga bo ponekod mogoče videti že z navadnim daljnogledom. ▸ Mivel az üstökös nagyon fényes lesz, néhány helyen közönséges távcsővel is látható lesz.

poner* postaviti, deti, položiti, naložiti; leči (jajca); določiti; napisati; predložiti, predlagati; (po)nuditi; vložiti (prošnjo); vzdeti; obleči; staviti

¿cuántos años me pone V.? koliko let (starosti) bi mi dali?
poner capital (en) vložiti denar (v)
poner cara de risa nadeti si smehljajoč se izraz
poner una carta a alg. komu pismo pisati
poner cerco (ali sitio) a una plaza oblegati neko mesto
poner el coche vpreči konje
poner un coche komu dati voz na voljo
poner como nuevo (a) koga ošteti
poner dos cubiertos pogrniti mizo za dve osebi
poner los cuernos (a) (fig) komu roge nasaditi
poner cuidado, poner (la) atención (en) previden biti, paziti
poner debajo podložiti; premagati
poner espacios spacionirati
poner la firma podpisati
poner fuego zažgati
poner en duda (po)dvomiti o
poner en ejecución, poner en práctico izvesti
poner en evidencia dokazati
poner en el índice na indeks dati
poner en limpio na čisto prepisati
poner en su lugar popraviti
poner (la) mano (en) lotiti se česa
poner la mano (las manos) en uno slabo ravnati s kom, kaznovati koga
poner en marcha v tek spraviti, zakolebati
poner la mesa pogrniti mizo
poner en mil pesetas 1000 peset ponuditi za kaj (na dražbi)
poner en música uglasbiti
poner en salvo na varno spraviti, rešiti
poner entre comillas staviti med navednice
poner por condición kot pogoj staviti
poner por medio na pot postaviti (kot oviro)
poner por nombre imenovati
poner por obra izpeljati, uresničiti
poner a Dios por testigo boga za pričo klicati
pongo un duro a que no viene stavim 5 peset, da ne pride
ponerse zaiti (sonce)
ponerse bien spodobno se obleči; izboljšati svoj položaj
ponerse (por) delante vmes priti (ovira)
se me pone carne de gallina kurja polt me oblije
se me pone que... (Am) zdi se mi, da ...
¡cómo se puso! kako se je razjaril!
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
ponerse postati
ponerse bueno ozdraveti
ponerse colorado zardeti
ponerse flaco shujšati
ponerse furioso pobesneti
ponerse malo zboleti
ponerse pálido prebledeti
el tiempo se va poniendo hermoso vreme postaja lepo
se puso como la pared postal je bled ko zid
ponerse a nameravati, lotiti se, začeti
ponerse a escribir začeti pisati
ponerse a reir v smeh bruhniti
ponerse a caballo konja zajahati
ponerse al corriente uvesti se v, seznaniti se z
ponerse de acuerdo dogovoriti se, zediniti se
ponerse de codos nasloniti se (s komolci)
ponerse de mal humor postati slabe volje
ponerse de pie, ponerse en pie, ponerse derecho vstati, vzravnati se
ponerse de rodillas poklekniti
ponerse de verano poletno se obleči
ponerse en la calle dati se javno videti
ponerse en camino na pot iti, odpotovati
se puse en Kranj en dos horas de viaje dospel je v Kranj po dveh urah potovanja
¡póngase V. en mi lugar! postavite v moj položaj!

ponovno erneut, wiederholt, neuerlich; (večkrat) wiederholt, verschiedentlich; (še enkrat) nochmals, abermals; wieder …, wieder- (vzpostaviti wiederherstellen, oživiti [wiederbeleben] wieder beleben, wiederbeleben, srečati wiedertreffen, izvesti [wiederaufführen] wieder aufführen, izvoliti [wiederwählen] wieder wählen, najti [wiederfinden] wieder finden, wiederfinden, odkriti [wiederentdecken] wieder entdecken, wiederentdecken, odpreti [wiedereröffnen] wieder eröffnen, osvojiti wiedererobern, postaviti [wiedereinsetzen] wieder einsetzen, priskrbeti wiederbeschaffen, priklicati v zavest [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen, rojen [wiedergeboren] wieder geboren, se pojaviti [wiederauftauchen] wieder auftauchen, se prebuditi wiedererwachen, srečati koga (jemandem) wiederbegegnen, uporabiti [wiederverwenden] wieder verwenden, usposobiti wiederinstandsetzen, vklopiti wiedereinschalten, zasesti wiederbesetzen, združiti [wiedervereinigen] wieder vereinigen, videti [wiedersehen] wieder sehen); nach- (kovati nachprägen, zmleti nachmahlen, zahtevati nachfordern, osvetliti nachbelichten, prebrati nachlesen, pregledati nachprüfen, umeriti nacheichen, zakrvaveti nachbluten); auf- (pobarvati auffärben); rück- (dobiti/pridobiti rückgewinnen, naseliti rücksiedeln); zurück- (osvojiti zurückerobern, priti v roke koga zurückfallen an)
ponovno cepiti nachimpfen, wiederimpfen

pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
pousser des cris kričati, vpiti
pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
pousser au large oddaljiti se od brega
pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
pousser des racines pognati korenine
pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
pousser des recherches poglobiti raziskovanje
pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
pousser des soupirs vzdihovati

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*gh_end-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)

1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.

2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.

3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.

4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.

Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg.

presentare

A) v. tr. (pres. presēnto)

1. predložiti, predlagati (tudi pren.); izročiti

2. pren. kazati; prinesti, nositi s seboj:
un affare che presenta molti rischi posel, ki prinaša precej tveganja, tvegan posel

3. ponuditi:
presentare i saluti pozdraviti
presentare le armi voj. izkazati vojaško čast

4. predstaviti, predstavljati (javnosti, drugi osebi):
presentare le ultime novità librarie predstaviti zadnje knjižne novosti
le presento un mio carissimo amico dovolite, da vam predstavim svojega dobrega prijatelja

B) ➞ presentarsi v. rifl. (pres. mi presēnto)

1. javiti, javljati se

2. pristopiti (na sodišču)

3. pokazati se

4. ponuditi se

5. predstaviti, predstavljati se:
permetta che mi presenti dovolite, da se vam predstavim

6. zgoditi se; priti do

7. ponuditi se

8. pokazati se:
il problema si presenta grave problem je videti resen

prévoyance [prevwajɑ̃s] féminin, vieilli predvidevanje; skrb, skrbstvo

prévoyance pour chômeurs, enfantine, de vieillesse skrbstvo za brezposelne, za otroke, za stare ljudi
prévoyance sociale socialno skrbstvo
caisse féminin de prévoyance prihranjen denar za težke čase
fonds masculin pluriel de prévoyance rezerva za nepredvidene izdatke
société féminin de prévoyance dobrodelno društvo (za medsebojno pomoč)
manquer de prévoyance (figuré) ne videti dalj od konca nosu
rien n'échappe à sa prévoyance on misli na vse