Franja

pessum², adv. (iz *ped-tum, prim. skr. páttum, pádyate pada, sl. padem, lat. pes) dol, na tla, na dno, proti tlem: p. ire Col. pasti na tla, iti k dnu (na dno), p. mergere Prud., p. sidere Sen. ph. pogrezniti se na dno, navi abire p. in altum Pl. pogrezniti se globoko v brezno, p. subsedēre urbes Lucr. mesta so se udrla, p. dare Lucan. pahniti v globino (brezno); večinoma metaf. v zvezah

1. pessum ire iti po zlu, poginiti, propasti, konec vzeti (jemati), nesrečen biti, izjaloviti se: Pl., p. ituros Italiae campos T.

2. pessum dare (pisano tudi pessumdare in pessundare) po zlu spraviti (spravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), onesrečiti (onesrečevati): Pl., Ter., O., multos etiam bonos pessumdedit T., ad inertiam pessumdatus est S. prevzela ga je lenoba, tako tudi: animus ad voluptatem corporis pessumdatus S.

3. pessum premere (po)tlačiti: Pl.

4. pessum deicere „ob tla vreči“ = podreti, uničiti koga: Ap.; pessum aetas acta est Enn. leta so se iztekla.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

più

A) avv.

1. bolj, najbolj; več, največ:
più bello di te lepši od tebe
il più bello najlepši
più che coraggioso, temerario bolj drzen kot pogumen
poco più malo več
assai più precej več
molto più di veliko več od
tanto più tem bolj

2. mat. plus, in

B) agg. invar. več:
più tempo več časa
più motivi več razlogov

C) m

1. več, večji del:
il più è fatto večji del je narejen
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem

2.
i più pl. večina:
i più tacciono večina molči
nel numero dei più med pokojnimi

3.
per lo più ponavadi, večinoma
al più kvečjemu
a più non posso kolikor mogoče, z vso močjo
che più? knjižno kaj naj še rečemo?

plupart [plüpar] féminin

la plupart večina; večina ljudi
la plupart du temps večinoma, največkrat, običajno
pour la plupart večidel, večinoma
dans la plupart des cas v večini primerov
la plupart pensent que ... večina ljudi misli, da ...

populus¹ -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

I.

1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —

II. v Rimu

1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —

III. meton.

1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —

IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.

possum, posse, potuī (obl. prezentovega debla so nastale iz potis (pote) in sum (*pot-sum > possum, potest itd.); obl. cj. pr. possem itd. so nove obl., tvorjene analogno po possum nam. stlat. potesse(m); enako tudi possumus, potestis, possunt nam. potes sumus, potes estis, potes sunt po vzoru possum, potes, potest. Pt. pr. potēns in obl. perfektovega debla so izpeljane iz nekega neohranjenega glag. *potēre; inf. posse iz *pot-esse; prim. osk. pútíad = possit, pútíans = possint)

1. (z)moči: dic nunc, si potes Ci., conquisivit, quos potuit N. kar največ (njih), kolikor jih je lahko, perfice, si potes Ci. če je mogoče, če le lahko; abs. potest mogoče je, moči je, more se zgoditi, morebiti, morda: nos dignitatem, ut potest, retinebimus Ci., potest, ut commiseris Ci., si potest Corn. če je mogoče, si posset Ci. če (ko) bi bilo mogoče, quī potest? Ci. kako je mogoče?, non potest Pl. nemogoče je, ni mogoče, tako tudi non potest, quin absit Pl., quod eius sine bello posset L. kolikor se da opraviti brez vojne, je mogoče storiti brez vojne, quantum potest Kom., Auct. b. Afr. kolikor (je) mogoče, brž ko (je) mogoče; tako tudi: quantum potes Ci. ep.; večinoma z inf.: Ter., N., Cu., Iust. idr., facere ut possem Ci., possum scire, quo profectus (sc. sis)? Pl. ali lahko od tebe izvem? = ali mi (pač) lahko poveš?; pogosto lat. ind. = sl. pogojnik: multa proferre possumus N. bi mogli, bi lahko, possum persequi oblectamenta rerum rusticarum Ci., servare cum potuerunt N. bi bili mogli, bi lahko, perturbationes animorum poteram ego morbos appelare Ci. bi mogel (bi lahko) oz. bi bil mogel (bi bil lahko); fieri potest, ut Ci. mogoče (možno) (je), non potest fieri, quin (ut non) Ci. (drugače) ni mogoče, nemogoče je, non possum facere, quin (ut non) Pl., Ci. ali non possum non z inf.: Pl. idr., ne morem si kaj, ne morem (s)trpeti (prenesti, prenašati), da ne bi = moram, nihil possum nescisse O. moral sem pač vedeti; posse pri superl. = kar največ, kar najbolj: quam maximas potest copias armat N., Caesari te commendavi ut gravissime potui Ci.; occ. v obscenem pomenu posse aliquam (sc. futuere ali vitiare): H., Mart.

2. trans. močan (močen, mogočen) biti, premoči, moč (veljavo, vpliv) imeti, biti vpliven, vplivati, veljati, doseči, opraviti, storiti, narediti (delati), učinkovati, delovati; redko = znati, umeti, biti sposoben: Hirt., Auct. b. Alx. idr., non esse dubium, quin totius Galliae plurimum Helvetii possent C., gratiā et largitione apud Sequanos plurimum posse C., multum potest fortuna C., exposuit, quid iniquitas loci posset C., multum fortuna potest in re militari, in bello C., neque solum domi, sed etiam apud finitimas civitates largiter posse C., equitatu nihil posse C., plus potest apud te pecuniae cupiditas Ci., cum omnia se posse censebat Ci. ko se je imel za vsemogočnega, qui non potest Ci. kdor ničesar ne zmore, nesposobnež, multum (plus, plurimum) satis posse ad aliquid Ci. idr., tantum auctoritate potuit valuitque eloquentiā N., quid virtus et quid sapientia possit H., multum in senatu posse L. epit., omnia quidem ut posses in nobis (da bi imel moč nad nami), di dederunt L., deos putas pro Romanis posse Cypr. da imajo moč ščititi Rimljane. — Adj. pt. pr. potēns -entis

1. zmožen, sposoben, vešč: Enn., T., Q., Sil., Ap., Ulp. (Dig.) idr., regni L. sposoben za kraljevanje, neque pugnae neque fugae potens L., armorum tenendorum L. držati, prijeti (za) orožje.

2. mogočen, vpliven, môčen, močán: H., Sen. ph., Suet. idr., potentissimus civis Ci., duo potentissimi reges Ci., familiae clarae ac potentes L., terra antiqua, potens armis atque ubere glaebae V., mulier p. pecuniā T., centum oppidis potens Crete H.; kot subst. = mogočnež, velikaš, veljak, vplivnež, pomembnež: L., S. fr., Lact. idr., humiles laborant, ubi potentes dissident Ph., inimicitiae potentium Ci.

3. moč imajoč, močen (močan), delujoč, učinkovit: Lact. idr., arma potentiora L., admonitus nihil esse potentius auro O., verba p. O., odor potentissimus Plin., argumentum parum potens Sen. ph. premalo tehten, potentissima argumenta Q., accusator iure potentior Q., ad id parum potentes erant L., quaecumque herba potens ad opem radixque medendo … meast O., herba potens adversus ranas Plin., in affectibus potensissimus Q.; z gen.: fandi potentes Aus., divini (v vedeževalstvu) p. Ap.

4. oblast (moč) imajoč nad kom, nad čim, v oblasti imajoč, obvladujoč koga, kaj, vladajoč komu, čemu, vladar(ica), gospodar(ica) koga, česa: Sen. tr., Ap., Lact. idr., potentes rerum suarum et urbis L., diva potens Cypri H. (o Veneri), silvarum potens H. (o Diani), nimborum tempestatumque potens V., mulier potens mariti T., potens mei sum L. sam svoj (gospod), neodvisen, samostojen, sui potens H. sam svoj (gospod) biti ali (= gr. ἐγκρατῆς ἑαυτοῦ, αὐτάρκης) imeti sebe v oblasti, imeti nadzor nad sabo, kontrolirati se, biti gospodar samega sebe, biti zmeren, biti zadovoljen z malim, non p. mei eram Cu. nisem bil pri sebi, nisem bil priseben, p. mentis O. pri (zdravi) pameti, p. irae L. gospodar(eč) nad jezo, kroteč jezo, p. consilii L. gospodar svojega sklepa, animal potens leti Lucan. ki lahko usmrti (ubije); abs.: mea est p. Ter. oblast, pravica.

5. pesn.
a) tisti, ki je kaj dosegel, dosegši kaj: Val. Fl., pacis potentes Pl., voti O. ki se mu je želja izpolnila, iussi O. ki je izvršil povelje, p. facta promissi V. ki je dosegla, kar ji je bilo obljubljeno.
b) srečen = tisti, ki mu vse teče kot po maslu: tota dicar in urbe potens Pl., in amore Cat., parvo p. Fabricius V. srečen ob malem (z malim), v svojem uboštvu bogat. — Adv. potenter

1. močno, silno, učinkovito: perrumpere saxa potentius fulmine H., nec tantum praestari hoc genus potenter, sed etiam, ubi non est, desiderari solet Q., quod aut turpiter aut potenter dicitur Q., ut dicat utiliter et ad efficiendum quod intendit potenter Q., quod ad violentas regis Pyrri sordes attinuerat, se ipsa potenter atque efficaciter defendit Val. Max.; superl.: potentissime Ps.-Q. (Decl.).

2. po (svoji) moči (svojih močeh), po (svojih) zmožnostih: cui lecta potenter (= pro viribus; nekatere izdaje navajajo pudenter) erit res H.

Opomba:

1. neskrč. obl.: potesse Pl., Ter., Luc., Ci. (Arat.), Lucr., Prud.; potesset Pl., Luc.

2. star. obl.: potissunt = possunt Luc. fr.; potisset = posset Pl., Luc.; potissit = possit Lucr.; potissint = possint Luc.; possiem = possim Pl., Ter.; possies = possis Pl.; possiet = possit Pl., Ter.

3. pass.: potestur = potest Pac., Enn., Scipio Africanus ap. Fest., Lucr.; possitur Ca.; poteratur Non., C. Gracchus ap. Fest.; possetur Quadr. ap. Non.

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.

potis -e (sor. s skr. páti-ḥ gospod, soprog, pátnī gospa; prim. gr. πόσις [iz *πότις] soprog, πότνια gosp(odaric)a, δεσ-πότης gospo(dar), vladar, δέσποινα [iz *δεσ-πο(τ)νια], lit. patìs, pàts soprog, got. faths gospod, brut-faths [=*Braut-herr = Bräutigam] ženin, lat. com-pos, im-pos, potestas, posse).

I. poz. zmožen, môčen, močán, mogočen, silen, oblasten: Divi potes Varr.; večinoma v povezavi z glag. esse ali tudi brez njega = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, premoči, mogoče biti komu kaj: potis sum hoc inter vos componere Pl., at non Euandrum potis est vis ulla tenere V., potis es reperire Lucr., sanguis potis est consistere Poeta ap. Ci., nec (naspr. corpus) potis est cerni Lucr., si potis est Ter., Prud. če je mogoče, če je moč, quid pastores potis sunt Varr., nec potis (sc. est) Ionios fluctus aequare sequendo V., quī potis est? Cat. kako je mogoče?; v vprašanju: potin = potisne: potin' es dicere? Ter., potin' est (= potest)? Pl., potin' (= potin' est), ut desinas? Ter. ali moreš nehati? ali lahko nehaš? = nehaj vendar?; neutr. pote z istim pomenom: Lucr., hoc facias sive id non pote sive pote (sc. est) Cat., quā pote quisque, in eā conterat arte diem Pr.; pote (pote') = potest; z inf.: Vitr., Pr., pa tudi = potest esse more biti, mogoče je: nihil pote supra Ter., hoc quidquam pote impurius? Ci., quantum pote Ci. ep. kolikor (= kakor hitro, takoj ko, brž ko) je mogoče; potis ali pote (sc. esse) = posse često pri Pl. — Iz potis (pote) in esse je nastal glag. possum (gl. possum; prim. tudi še pte in zvezo ut-pote). —

II. komp. potior -ius

1. prednost imajoč, ljubši, važnejši, boljši, vrlejši, odličnejši, izvrstnejši: abs.: heres L., sententia V., H., ut sit potior Ter. da bo imel prednost; tako tudi: qui potior nunc es Tib., Persae multitudine potiores Cu. močnejši; potiorem vitā rem habere C. ali publica commoda privatis potiora habere C. javnim (državnim) koristim dajati prednost pred zasebnimi, plus pollet potiorque est patre Poeta ap. Ci., cives potiores quam peregrini Ci., nihil mihi potius fuit, quam ut … Ci.; subst. n pl. važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše) stvari (reči), važnejše (pomembnejše, izvrstnejše, boljše): ea referremus, nisi maiora potioraque haberemus N., quasi potiora quaedam egisset Cu., naturae est potioribus deteriora submittere Sen. ph.

2. vrednejši: quibus tantum crederem, potiores habui L. (sklad po adj. dignus). — Od tod acc. sg. adv. potius bolj, raje, rajši, prej(e): quaestio facti potius est, non iuris Icti., Galliam potius esse Ariovisti quam populi Romani est C., hic potius vivus in reos quam occisus in proscriptos referretur Ci.; s finalnim stavkom: perpessus est omnia potius quam conscios indicaret Ci. kakor da bi bil … , audeo dicere hoc malo domitos ipsos potius cultores agrorum fore quam ut armati per secessionem coli prohibeant L.; quam potius V. = potius quam. Pogosto (v zvezi z vel, sive, seu, aut) kot popravek (correctio), pojasnilo prejšnjega izraza = bolje (rečeno), to je, oziroma: magnus (sc. homo) vel potius summus Ci., o clementiam populi Romani seu potius patientiam miram Ci., sceleratus civis aut domesticus potius hostis Ci.; pri nasprotjih (v zvezi z ne, atqui, sed): istius fide ne potius perfidiā decepti Ci., non laudatio, sed (marveč, temveč) inrisio Ci.; pri komp.: cum ei fuerit optabilius oblivisci posse potius … Ci.; pri glag. s komparativnim pomenom (malle, praestare, praeoptare; v teh primerih se potius ne sloveni): N., Uticae potius quam Romae esse maluisset Ci., mori potius quam servire praestaret Ci., ut puerum praeoptares perire potius quam … Ter. —

III. superl. potissimus 3 najizvrstnejši, najimenitnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni, prvi: Plin. iun. idr., potissimos libertorum veneno interfecit T., potissimus tentare S. prvi je poskusil, quid potissimum sit Ci., primum ac potissimum omnium ratus L., potissimus nostrae ut sit domi Pl. da bi imel prednost pred vsemi. — Večinoma acc. sg. n. adv. potissimum najbolj, najraje, najrajši, (prav) posebej, (prav) posebno, (še) zlasti, predvsem, pred vsem (drugim), prav: Pl., Ter., Hirt., Iust. idr., ex his delecti Delphos deliberatum missi sunt qui consulerent Apollinem, quo potissimum duce uterentur N., aut quo potissumum infelix adcedam? S., forte quadam utili ad tempus, ut comitiis praeesset, potissimum M. Duillio sorte evenit L., qui potissimum ex magno numero conscenderent C. sed ego potissimum (najbolj) Thucydidi credo N., at enim cur a me potissimum (prav) hoc praesidium petiverunt? Ci., in eā potissumum (prav) urbe natus N.

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

prae-stō² -āre -stitī -stitum, toda praestātūrus (v glag. se pomensko združujeta praestō iz prae in stāre „stojim pred kom“ in praestō iz praes + stō „stojim kot porok“ = „porokujem, sem porok, jamčim“)

I. intr.

1. stati pred kom, čim; metaf. odlikovati se, biti boljši: inter suos Ci., in aliquā re Lucr., aliquā re Ci., civitas inter Belgas minime multitudine praestabat C.; occ. (v negativnem pomenu): probro atque petulantiā S., truculentiā caeli praestat Germania T.; z dat. odlikovati se (pred kom), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga: Ter., H., Lucr. idr., Helvetii virtute omnibus praestant C., nostri maiores praestiterunt ceteris gentibus prudentiā Ci., praestare regi corporis habitu Cu.; tudi z acc.: eloquentiā omnes tum praestabat V., Hannibal ceteros imperatores praestitit prudentiā L.; impers. praestat (z inf.) bolje biti (bolje je): C. idr., praestat in eandem recidere fortunam Ci., sed motos praestat componere fluctus V.; v komparaciji: Pl. idr., pudere quam pigere praestat Pl., accipere quam facere praestat iniuriam Ci., mori millies praestat quam haec nati Ci. —

II. trans.

1. da(ja)ti na razpolago (na voljo), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), podeliti (podeljevati), zagotoviti (zagotavljati): Col., Plin. iun., Suet. idr., hos usūs O., annonam Ci., exercitui stipendium L., sucos alumno O., senatui sententiam Ci. oddati glas, voluptatem sapienti Ci., balnea fortunatam praestantia vitam H., hosti terga praestare T. (ret. nam. dare, praebere); occ. v kakem stanju (položaju) vzdrževati, ohraniti (ohranjati): aliquem finibus certis Ci., rem publicam Ci., omnia Lucr.; z dvojnim acc.: Gell. idr., socios salvos Ci., aliquem incolumem H., iter mihi tutum praestiterunt Ci. so mi naredili varno, so mi zavarovali, praestare alicui mare tutum O. poskrbeti, da bo morje varno.

2. storiti (delati), izvršiti (izvrševati), kar je kdo dolžan, opraviti (opravljati), izpolniti (izpolnjevati): suum munus Ci., officium (alicui) C., id, quod pollicitus est, praestitit N. je vestno izpolnil, kar je bil obljubil, operam iure militari C. opravljati vojaško službo, nobilitatem equitum praestant C. so gibčni (okretni) kakor konjeniki, praestare vicem S., O., Ph. biti namestnik, nadomeščati koga, regi iusta Cu. izkaz(ov)ati zadnjo (poslednjo) čast; occ. izkaz(ov)ati, (po)nuditi (ponujati): hospitium Ph., honorem O., honorem debitum patri Ci., pietatem patriae Ci., benevolentiam alicui Ci., Cu., frequentiam atque officium alicui Hirt. v velikem številu se pokloniti komu.

3. javno (očitno, nazorno) (po)kazati ali izraziti (izražati): fidem Ci., L. zvestobo, hostes tantam virtutem praestiterunt C., namque eam voluntatem, quam exspectaram, praestiterunt Ci., vel magnum praestet Achillem V. naj se izkaže za drugega Ahila; refl.: victoria se praestet O.; večinoma s predik. acc. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: mens se praestitit invictam O., gravem se in amicitiā Ci., invictum se a labore Ci., se incolumem Lucr.

4. biti porok, porokovati, (za)jamčiti, (za)garantirati (za koga, kaj), zagotoviti (zagotavljati), biti odgovoren: alios, ceteros Plin. iun., Messalam Caesari Ci., (sc. Pompeium minime) periculum eorum praestare C. nikakor ne jamči za njihovo nevarnost, emptori damnum Ci. ali quidquid incommodi est in mancipio, id praestare debet venditor Ci. za škodo jamčiti = zagotoviti (zagotavljati) odškodnino, povrniti škodo, qui se nexu obligavit, is periculum iudicii praestare debet Ci. mora nase vzeti (prevzeti), in hac custodiā provinciae non se unum, sed omnes ministros imperi tui sociis et civibus et rei publicae praestare Ci. jamčiti (= biti odgovoren) ne le zase, ampak za vse podrejene uradnike, praestare dictum, vitium, invidiam, factum alicuius Ci., a vi Ci. za silo (nasilje), de re, de me Ci.; s finalnim stavkom: Plin. idr., praestari non potuit, ne … Cu. — Od tod adj. pt. pr. praestāns -antis, adv. praestanter (komp. praestantius, superl. praestantissimē)

1. odlikujoč se, odličen, izvrsten, imeniten, izboren, izreden, izjemen: Iuv., Lucr., Stat., Gell. idr., fides C., munus, corpus V., amor O., quid sapiente possit esse praestantius? praestantissimus civis Ci., praestantius (trdovratneje) odisse facit (haec passio) Cael., eloqui praestantissime posse Q., lichenas oris praestantissime vincere (odpravljati) Plin. (o nekem zdravilu); večinoma z abl.: homo gravitate et prudentiā praestatus Ci., praestantes virtute L., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., virginibus praestantior omnibus Herse O.; z in z abl.: in armis praestantior quam in togā Ci., Plato in illis artibus praestantissimus Ci.; z loc.: Sil., Stat. idr., animi V., praestantissimus sapientiae T.; z inf.: non praestantior alter ciere viros V.

2. occ.
a) neutruden, neutrudljiv, neumoren, velik: labor Lucr.
b) delujoč, dejaven, učinkovit, učinkujoč: calamus praestantior odore Plin., praestantissima auxilia Plin.
c) occ. praestantissimus kot naslov poznejših cesarjev presvetli: Tert.

Opomba: Nenav. pf. praestavit, praestavimus Paul., Icti., praestarim Ulp. (Dig.); pt. pf. praestatus Plin.; inf. fut. pass. praestatum iri Pomp. (Dig.), praestitum iri Dig.; pt. pf. praestatus Plin., praestitus L., Prud., Paul. Nol.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

(prīmōris -e), večinoma v pl., nom. sg. sploh ni bil v rabi, abl. sg. -ī in -e, gen. pl. -um (iz prīmō ōre [prīmus in ōs usta, lice, prednja stran, rob] „čisto spredaj“)

1. prvi, (najbolj) sprednji: Varr., Ca., primori in acie versari T., usque in primores manūs Plin. do sprednjega dela rok, primores dentes Plin. prvi zobje po rojstvu, nasi primoris (sprednjega nosnega dela) acumen Lucr., in naribus primoribus vix perferre Afr. fr. na koncu nosu, sumere digitulis primoribus Pl. s konci (konicami) prstov, versari alicui in primoribus labris Pl. na robu ustnic; tako tudi: primoribus labris aliquid attingere ali gustare Ci. le z robom ustnic se dotakniti česa, po(s)kusiti kaj le z robom ustnic, (pren. =) le površno se ukvarjati (pečati) s čim, in primore libro Gell. v začetku knjige, primori Marte Mart. v začetku vojne; occ. subst. pl. (kot voj. t.t.) prīmōres -um, m najbolj sprednji vojaki, vojaki v prvih vrstah, prve vrste vojakov: provolare ad primores L., cum primores caderent L., dimicare inter primores Cu.

2. metaf. najimenitnejši, najodličnejši, najveljavnejši: iuventus L., feminae T., venti Gell. glavni vetrovi; subst. prīmōres -um, m najimenitnejši (najodličnejši, najveljavnejši) možje, prvaki, imenitniki, odličniki, veljaki, dostojanstveniki: primores civitatis L., populi H., Gabinorum L., plebem primoribus tradidit T.

prō², interj. (morda adv. k prō¹) pri izražanju tožbe in močne duševne razvnetosti o!, oj!, a!, ojoj (ojoh)!, prejoj (prejoh)!, jeh!; večinoma stoji pred voc. in acc. vzklika: pro sante Iuppiter Ci., pro bone Iuppiter Iul. Val., pro … Venus O., pro di(i) immortales Ci., pro Iuppiter! hominis stultitiam! Ter., pro dolor L., pro curia inversique mores H., pro pudor! (gl. pudor), pro scelus! V., Mart., pro divom fidem! Ter. ali pro deûm fidem! Ter., L. ali pro deûm atque hominum fidem Ter. ali pro deûm atque hominum Ci. za zvestobo, pro deum immortalium (sc. fidem) Ter.; od tod (z gen.): pro malae tractationis! Tert.; redkeje samostojno = žal!: tantum, pro! degeneramus a patribus nostris L., propemodum saeculi res in unum istum diem, pro! fortuna cumulavit Cu.

prōdigium -iī, n (iz *prōd-agiom: *prōd- gl. pod prō, *agiom iz āio „prerokovano“ ali „prerokovanje“)

1. čudežno, večinoma zlokobno (zlovešče, zlonosno) znamenje: Acc. fr., Pac. fr., S., Col., Val. Max., Fl. idr., vim eius (sc. Cereris) multa prodigia declarant Ci., prodigium laetum Plin., prodigiis turbatus O., multa eo anno prodigia evenere T., prodigia procurare L., suscipere curareque L., piare T., fames in prodigium accipiebatur T.

2. metaf. nenaravno dejanje, grozljivo (zlovešče, zlonosno) dejanje, nezaslišanost, pošastnost, grozovitost, nenaravnost, neverjetno(st), gorostasnost, nemogoč(n)ost (nemogoče): non mihi iam furtum, sed monstrum ac prodigium videbatur civitatum frumentum improbare, suum probare Ci.; meton. pošast, monstrum, prikazen, čudo, spak(a), spaček, nakaza, nakazen: non ego prodigium … deus sum O., prodigium triplex O. (o Kerber(j)u), Cresia prodigia V., fatale portentum prodigiumque rei publicae Ci. (o Klodiju).

producírati to produce; to manufacture; to make

producírati se (figurativno) ta show (ali to display) one's skill (oziroma knowledge) in public; to show off; to exhibit
producírati 100 strojev dnevno to produce 100 machines a day
Manchester producira večinoma bombažne tkanine Manchester produces mostly cotton fabrics

pro-pitius 3 (petere, prim. gr. προπετής naklonjen) naklonjen, milostljiv, dobrotljiv, prijazen, ugoden (večinoma o božanstvih; naspr. iratus): Ca., Acc. ap. Non., Pl., Ter., Plin. iun., Sen. tr. idr., deos mihi velim propitios Ci., uti (sc. Romulus) volens propitius suam sospitet progeniem L., propitiā voluntate esse N., di tibi propitii sunt Pl. = ti si pameten, satin' illi dii propitii sunt? Ter. = a je pri zdravi (pameti)?; metaf. o stvareh: aures Sen. rh., animalium voluptas Ap., Oceanus Fl.

prō-secō -āre -secuī -sectum (prō in secāre)

1. spredaj odrezati, odsekati: aures, nasum Ap.; occ. za daritev odločene kose odrezati (odrezovati): Ca., Pl., Val. Fl., Suet., hostiae exta L.; meton. sploh = darovati, žrtvovati: Tert.; subst. pt. pf. prō-sectum -ī, n: Varr.; večinoma v pl. prōsecta -ōrum, n odrezan(i) daritven(i) kos(i): O., Stat.

2. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, (pre)orati praho (ledino, prélog): solum Plin. iun.

Opomba: Star. soobl. prō-sicō -āre: quoniam litare nequeo, abi[i] illim ilico iratus: votui exta prosicarier Pl. — Nenavaden pt. pf. prōsecātus: P. F.

pūblicānus 3 (pūblicum) k državnim dohodkom sodeč: muliercula publicana Ci. „državna zakupnica“, zaničlj. = blodnica (vlačuga) državnega zakupnika (ker se je vdala Veru (Verres)); nav. subst. pūblicānus -ī, m glavni zakupnik državnih dohodkov v rimskih provincijah, državni zakupnik; večinoma so izhajali iz viteškega stanu: Lucr. fr., Ci., L., Iust., Icti.; pl. pūblicānī tudi = carinski urad, davčni urad: profiteri (izjaviti (izjavljati), navesti (navajati) podatke) apud publicanos Ps.-Q. (Decl.).