Franja

arquer [arke] verbe transitif usločiti, v loku ukriviti; populaire hoditi; verbe intransitif ukriviti se, usločiti se; (populaire)

il (ne) peut plus arquer ne more več hoditi

arrêt [arɛ] masculin ustavitev, postanek, postajališče; odlok, sodba; motnja, zastoj (poslov); aretacija; pluriel, militaire zapor

arrêt d'autobus avtobusno postajališče
arrêt de circulation zastoj v cestnem prometu
arrêt du cœur srčna kap
arrêt du Conseil d'Etat odlok Državnega sveta
arrêt facultatif postanek (avtobusa) po potrebi
arrêt de fonctionnement motnja v obratovanju
arrêt momentané! trenutno ne deluje!
arrêt de mort smrtna obsodba
arrêt de travail, des hostilités, des pourparlers ustavitev dela, sovražnosti, pogajanj
le taxi est à l'arrêt derrière l'église taksi stoji, ima postajališče za cerkvijo
faire plusieurs arrêts napraviti več postankov
il pleut sans arrêt kar naprej dežuje
le tribunal a rendu son arrêt sodišče je izreklo svojo sodbo
rester, tomber en arrêt devant quelque chose obstati (od začudenja) pred čim
chien masculin d'arrêt (pes) ptičar
maison féminin d'arrêt ječa, zapor
mandat masculin d'arrêt tiralica, zaporno povelje
cale féminin, sabot masculin d'arrêt cokla
(point masculin d')arrêt postajališče
signal masculin d'arrêt signal za ustavitev
temps masculin d'arrêt čas mirovanja, pavza
tir masculin d'arrêt zaporni ogenj

Arsinoē -ēs, f (Ἀρσινόη) Arzinoa,

I. gr. žensko ime,

1. hči Ptolemeja Lagida in Berenike, Lizimahova žena (pred l.300), pozneje žena Ptolemeja Keravna; po drugem vdovstvu se je poročila s svojim bratom Ptolemejem Filadelfom: Cat., Plin., Iust.; v pl.: Arn. Od tod Arsinoēum -ēī, n arzinoej, spomenik, ki ga je Arzinoji postavil njen tretji mož: Plin.

2. hči Ptolemeja Avleta, mlajša Kleopatrina sestra: Auct. b. Alx., Lucan.

3. ena od Hijad: Hyg.

4. (v lat. obl.) Arsinoa -ae, f mati tretjega Merkurja: Ci. —

II. ime več gr. mest: Plin., zlasti

1. mesto v stari Etoliji ob Aheloju (imenovano po Arz. I. 1.): Ci.

2. mesto v Kirenajki, ki se je sicer imenovalo Teuchira: Mel., Plin., Amm.

3. mesto v Kilikiji: Plin. Od tod adj. Arsinoiticus 3 arzinojski: aqua Plin.

Artabānus -ī, m (Ἀρτάβανος) Artaban, perz. moško ime, zlasti

1. Hirkanec, ljubljenec kralja Kserksa in poveljnik njegove telesne straže; l.365 je umoril svojega kralja; kmalu potem ga je Artakserks, zoper katerega je snoval enake naklepe, dal usmrtiti: N., Iust.

2. ime več partskih kraljev (Arzakidov): T., Iust.

artikulacija samostalnik
1. (o mislih, stališčih) ▸ artikulálás, artikulációProtestniki so imeli težave z artikulacijo tega, kaj zahtevajo. ▸ A tüntetőknek gondja volt a követeléseik artikulálásával.

2. jezikoslovje, glasba (tvorjenje glasov ali zvokov) ▸ artikuláció, artikulálásOtrok ima lahko še v prvem letu šolanja težave pri artikulaciji glasov s, z, c, š, ž, č, včasih r. ▸ Még az első osztályban is előfordulhat, hogy a gyermeknek nehézséget okoz az s, z, c, š, ž, č, néha az r hangok artikulálása.Energijo je vlagal v artikulacijo prav vsakega tona. ▸ Minden hang artikulációjába energiát fektetett.

3. pogosto v umetnosti (izražanje ali izkazovanje) ▸ artikulációŠe zlasti so problematični visoki igralci, ki imajo težave z gibalno artikulacijo. ▸ Különösen problémásak azok a magas játékosok, akiknek problémáik vannak a mozgásuk artikulációjával.Korunova odrska artikulacija je izrazito vizualna, likovna, prostorska. ▸ Korun színpadi artikulációja kifejezetten vizuális, képzőművészeti, térbeli.
Album je glasbena artikulacija najinih tedanjih čustvenih nastrojenosti. ▸ Az album az akkori érzelmi irányultságaink zenei artikulációja.
Vzhod ima več vere in manj samozaupanja, zahod išče vero, a ima problem z njeno artikulacijo. ▸ Keleten több a hit és kevesebb az önbizalom, a Nyugat keresi a hitet, de gondjai vannak azzal, hogy artikulálja ezt.

4. (izoblikovanje ali opredelitev) ▸ artikuláció, artikulálás
Artikulacija posamezne učne ure je torej prepuščena vam. ▸ Az egyes leckék artikulációja tehát csak Önökön múlik.
Artikulacija programa torej ni enostavna, ker mora vključevati obstoječe in morebitno novo. ▸ A program artikulálása tehát nem egyszerű, mivel a meglévő és a lehetséges új elemeket is magában kell foglalnia.

artroskopija samostalnik
medicina (operativni poseg) ▸ artroszkópiaKmalu po turnirju je odšel na artroskopijo kolena in izpustil več kot mesec turnirjev. ▸ A bajnokság után nem sokkal térdartroszkópiára ment és több mint egy hónapot kihagyott.

āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.

2. met. (konkr.)
a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.

3. pren.
a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.

assembler [asɑ̃ble] verbe transitif zbrati, zbirati, skupaj sklicati; spojiti, združiti

s'assembler zbrati se, sestati se
je ne peux plus assembler deux idées ne morem več zbrati dveh misli
qui se ressemble s'assemble (proverbe) ptice iste vrste skupaj leté

assez [ase] adverbe dosti, zadosti, dovolj, v dovoljni meri, precéj

juste assez ravno zadosti
pas assez premalo
assez bien zadovoljivo
avoir assez d'argent imeti dovolj denarja
avoir assez et plus qu'il n'en faut imeti več kot dovolj
j'en ai assez (familier) dovolj mi je tega, sit, naveličan sem tega
j'en ai assez de ce roman sit sem tega romana
soyez assez bon ... bodite tako dobri ...
il était déjà assez malade l'année dernière že lani je bil precéj bolan
assez! c'en est assez! en voilà assez! dovolj (je tega)!

assīgnātiō (adsīgnātiō) -ōnis, f (as-, adsīgnāre) odkaz, nakaz(ilo), podelitev: aquae, liberti Icti., peculii Cod. Th.; poseb. odkaz (podelitev) zemljišč naselnikom: agrorum Ci., Sullanae venditiones et assignationes Ci., popularis assignationis modum non excessit Val. Max. ni vzel več, kakor je bilo ljudstvu odkazano; met: Sullanarum assignationum possessores Ci. posestniki od Sule odkazanih zemljišč.

assommare

A) v. tr. (pres. assommo) zbrati, sešteti; združevati (zlasti pren.):
assomma in se i vizi e le virtù della sua razza v sebi združuje vrline in slabosti svojega rodu

B) v. intr. znesti, znašati:
il debito assomma a milioni dolg znaša več milijonov

astronomski pridevnik
1. (o opazovanju zvezd) ▸ csillagászati, asztronómiaiDanes tudi vemo, da so različni astronomski dogodki že od nekdaj napovedovali spremembe na Zemlji. ▸ Ma már azt is tudjuk, hogy a különböző csillagászati események mindig is előre jelezték a Földön bekövetkező változásokat.
Daljnogled je uporabljal tudi Galileo Galilei pri svojih astronomskih opazovanjih. ▸ Galileo Galilei is távcsövet használt csillagászati megfigyeléseihez.
Schmidtova kamera, znana tudi kot Schmidtov teleskop, je katadioptrični astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z zmanjšano aberacijo. ▸ A Schmidt-kamera, más néven Schmidt-teleszkóp egy katadioptriás csillagászati távcső, amely széles látómezőt biztosít csökkentett aberrációval.
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije. ▸ A Catherine Wolfe Bruce Aranyérem a Csendes-óceáni Csillagászati Társaság által évente odaítélt tudományos díj a csillagászatban elért kiemelkedő életműért.
Povezane iztočnice: astronomska enota, astronomski koledar, astronomska jesen, astronomska pomlad, astronomska zima, astronomsko poletje, astronomska navigacija

2. (zelo visok) ▸ csillagászatiPredvsem slovenski izdelki so dosegali astronomsko nizke cene. ▸ Különösen a szlovén termékek árai voltak rendkívül alacsonyak.
Tu raste najboljši tobak na Kubi, znamenite cigare dosegajo astronomske cene. ▸ Itt terem Kuba legjobb dohánya, a híres szivarok csillagászati árakat érnek el.
Za različne stave je bilo v letu dni vplačanih astronomskih 500 milijard dolarjev. ▸ A különböző fogadásokra egy éven belül csillagászati 500 milliárd dollárt fizettek be.
Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. ▸ Egyre több bérbeadó ad ki lakásokat turistáknak, és a hosszú távú bérleti díjak csillagászati összegeket tesznek ki.
Sopomenke: oderuški

atelje samostalnik
(prostor za ustvarjanje) ▸ műterem, műhely, stúdióJožetova želja je, da bi v središču Ribnice kmalu odprl goslarski atelje, v katerem bi poleg violin izdeloval tudi loke. ▸ Jože szeretne hamarosan hegedűkészítő műhelyt nyitni Ribnica óvárosában, ahol a hegedűk mellett vonókat is készítene.
V ateljeju je s pomočjo samostojnih umetnikov izdelal že več kot tisoč violin. ▸ A műteremben szabadfoglalkozású művészek segítségével több mint ezer hegedűt készített.
Slika že dolga leta, atelje pa ima v garsonjeri, kjer stanuje. ▸ Már hosszú évek óta fest, a műtermét az otthonául szolgáló garzonlakásban alakította ki.

atermoyer [-mwaje] verbe transitif odlašati, zavlačevati; skušati si pridobiti čas z izgovori

il n'y a plus à atermoyer, il faut agir nobenega odlašanja več, potrebna so dejanja

Athēnae -ārum, f (Ἀϑῆναι) Atene, ime več gr. mest: Varr. Od tod Athēnaeī -ōrum, m (Ἀϑηναῖοι) ali Athēnăeis, m (Ἀϑηναεῖς) ali Athēnaeopolītae -ārum, m Atenci, Atenjani, Ateneopolci, preb. mesta z imenom Atene (Athēnae) ali Ateneopol (Athēnaeopolis): Varr. Najslavnejše so bile Atene, glav. atiško mesto, prestolnica umetnosti in znanosti, zlasti filozofije in govorništva: N., L., H. idr., Athenae Atticae Ci. idr., clarae, doctae O.; met. = omika in znanost: nunc totus Graias nostrasque habet orbis Athenas Iuv. Od tod adj.

1. Athēniēnsis -e (abl. sg. -ī, redkeje -e: a Callia Atheniense Plin.) atenski, iz Aten: civis N., Miltiades Athen. N. ali Themistocles Athen. Ci. = Atenec, populus Ci. ep., Val. Max., leges N.; subst. Athēniēnsēs -ium, m Atenci, Atenjani, preb. Aten: Ci., N., S., L. idr.

2. Athenaeus 3 (Ἀϑηναῖος) atenski, iz Aten: est et Athenaeis in moenibus Lucr., Amphilochus Athenaeus Plin.

aucun, e [okœ̃, ün] adjectif kak, kdorkoli (od); (nikalno) noben, nikak; nobeden

en aucune manière za noben način, nikakor
en aucun lieu nikjer (na svetu)
sans aucun doute brez (vsakega) dvoma
sans aucune exception brez izjeme
d'aucuns (vieilli) nekateri
d'aucuns prétendent nekateri trdijo
il travaille plus qu'aucun de ses condisciples dela večkot kdorkoli njegovih součencev
elle l'aime plus qu'aucune autre rada jo ima bolj kot katerokoli drugo
il n'y a plus aucun remède nobenega zdravila ni več
aucun n'est content de son sort nihče ni zadovoljen s svojo usodo

audītus -ūs, m (audīre) slišanje, in to

1. sluh: auditus semper patet Ci., auditus acerrimus, gravitas auditus Plin.; v pl. = ušesa: auditus hominum deorumque Ap.

2. slišanje, poslušanje: vereor, ut hoc... perinde intellegi auditu possit, atque ipse cogitans sentio Ci., auditu comperta habere Cu. ali auditum cognitum habere Plin. po slišanju, po drugih, od drugih, minus celeber auditu Cu. manj pogosto imenovan, non auditu, sed intellectu aliquid perpendere Q., verba ipso auditu aspera Q., brevi auditu quamvis magna transibat T., consultant, quonam modo ea plurium auditu acciperentur T. kako bi jih več moglo to slišati, nos cepimus pontificii iuris auditum Macr. smo se izobraževali v... pravu; v pl.: ut, quod visum arceret, auditūs non adimeret T.

3. met.
a) (slišan) zvok: Acc. fr., Ap., flatus emittere auditum Veg.
b) govorjenje o čem, govorica o čem: occupaverat animos prior auditus T., audire bella et auditūs bellorum It. ap. Cypr., auditum audivi a domino Vulg.
c) (govorjena) beseda, pripoved: Vulg.
č) predavanje: quis dignior unquam hoc fuit auditu? Lucan.

aufgeschmissen: ich bin aufgeschmissen nadrsal sem, nasankal sem; ne vem več naprej

augeō -ēre, auxī, auctum (prim. gr. αὔξω, αὐξάνω množim, lat. auctor, augustus, auxilium)

1. rasti, rast pospešiti (pospeševati) čemu, v rasti spešiti kaj, oplajati, (o)rodovititi: quidquid est hoc, omnia animat, format, alit, auget,... Pac. ap. Ci., (aër) concretas in nubes cogitur humoremque colligens terram auget imbribus Ci., quodcumque alias ex se res auget alitque Lucr., (ilex) aucta in altitudinem S. visoko zrasel, corpus augere volentibus... conducit inter cibos bibere Plin., Aegyptus alendis augendisque seminibus ita gloriata est, ut... Plin. iun. se je tako ponašal s plodnim uspevanjem semen, da...

2. večati, poveč(ev)ati, (raz)širiti, množiti, pomnožiti (pomnoževati), ojačiti, ojačati (ojačevati), (o)krepiti, poviš(ev)ati, pospešiti (pospeševati): vulnus secando Cu., spatium itineris, munitiones C., Esquilias L., pomerium urbis T. razširiti, numerum Pl., numerum dierum Ci., cur legatorum numerus auctus? Ci., aug. caelestium numerum L., (Iuppiter) augeat annos O. daj dolgo življenje, augentur copiae C., aug. copias, exercitum S., nondum satis aucto exercitu T., aug. volucrum turbam O., muros civitatis T., vallum turresque castrorum augebat T. je ojačal, naves turribus auctae T. utrjene, aug. alicuius censum Ci., summam pecuniae L., vectigalia C., tributa provinciis Suet., patrimonium Ci., rem (svoje imetje) Ci., N. ali rem bene Ter., rem familiarem C., divitias, possessiones suas N., augendo aerario T. v okrepitev državne zakladnice, aug. munus cumulatius Ci., si qua (dona) ipse meis venatibus auxi V. sem pomnožil s svojim lovežem, urbem (število meščanov) asylo facto aug. Vell., eae urbes (število prebivalcev teh mest) brevi multum auctae S.; augere se Suet. skrbeti sam zase; aug. flammam O., incendium Cu.; o vodovju: Acesines Indum auget Cu. dovaja Indu vodo; pesn.: auxerat articulos macies O. = je kazala debelejše, formam cultu O. bolj na svetlo staviti, forma aucta est fugā O. se je še bolj kazala; v pass. = rasti, narasti (naraščati): aucto mari S. fr., amnis nimbis hiemalibus auctus O. narasel, fons... simul cum oceano augetur minuiturque Plin., fons... pariter cum eo (Nilo) descrescit augeturve Plin.; aug. cognomentum in barbarum T. v barbarsko obliko zategniti; v pass. o osebah: his copiis auctus Cu. s temi (vojaškimi) pomnožki, Civilis societate Agrippinensium auctus T. okrepljen, novis ex rebus aucti T. zaradi novih razmer podstavljeni, auctus omine T. spodbujen, auctus adiutusque a Demosthene N. uspešno podpiran, tu a me auctus es in petitione quaesturae Ci. si bil podpiran, sem te podpiral; z abstraktnim obj.: gloriam Ci., Suet., gloriam a patre acceptam virtutibus auxit N., aug. auctoritatem alicuius Ci., ne deterioribus honos augeatur Ci., aug. eloquentiam, orandi facultatem Q. pospeševati, orationem Q. glas govora poviš(ev)ati, familiaritatem inter mulieres L., favorem Vell., spem Ci., C., Cu., suspicionem Ci., alicuius suspiciones L., simultatem eius N., eius amentiam S., metum Ci., Cu., timorem Ci., L., formidinem Cu., terrorem C., S., Cu., alicui licentiam C., vos orat, ne suum luctum patris lacrimis, patris maerorem suo fletu augeatis Ci., augebatur eius molestia fletu sororis Ci., aug. alicuius dolorem Ci., laetitiam Suet., hoc vitium aetas non minuit, sed auget Ci., aug. vim morbi L., vires Lucr., O., vires eloquentiae Q., opes N., in singulas dies nostrae opes augentur Ci., quibus rebus opes augeantur C., opes nostrae contusae, hostium auctae S., aug. populi Rom. imperium Ci., rem publicam Ci., S., res (občinstvo) eorum civibus, moribus (po uredbah), agris aucta S., aug. industriam poëtae ad scribendum Ter., alicui ingenium S. fr., suis animum S. ali animos Samnitibus L. povečati pogum, civium improborum auges animos, bonorum spem debilitas Ci. ep., nostris animus augetur C. raste, aucto animo T. spodbujenega duha, bellum augetur C. se širi, festinatione periculum augere Cu., periculum augetur C. se veča, quod quibusdam solacio est, mihi auget quaestionem Ci. mi vzbuja željo, da preiščem stvar.

3. pren.
a) v govoru kaj večati, poveč(ev)ati = kaj večje kazati, kakor je (v resnici), prevelič(ev)ati, pretiravati: non verbi neque criminis augendi causā complector omnia Ci., vereor, ne, qui haec non viderint, omnia me nimis augere arbitrentur Ci., aug. multitudinem de industria Cu., falsa per metum Cu., aliquid in maius L., cuncta ut ex longinquo aucta in deterius adferebantur T., aucta est apud hostes eius rei fama T., modica de moribus adulescentis neque in falsum (po krivem) aucta rettulit T.; occ. v govoru kaj veličati, povelič(ev)ati, na svetlo staviti (postavljati), prehvaliti, povzdigniti (povzdigovati): hanc decisionem Rosci oratione et opinione augere licet, re et veritate mediocrem et tenuem esse invenietis Ci., neque vero verbis auget manum suum..., sed etiam extenuat Ci., augere alterum aut minuere se Ci., augere amplificareque res Ci., aug. hostium vim et copias et felicitatem Ci., peccati atrocitatem Corn., augere, quos infra est Q., aug. principis munus Plin. iun.
b) koga ali kaj s čim obilno preskrbeti (preskrbovati), obdariti (obdarjati), (o)blagodariti, (o)bogatiti, (o)blagostiti, osrečiti (osrečevati), obsuti, obsipati: cives suos copiā rerum Ci., Sullanos possessores divitiis augetis Ci., cives suos agro atque urbibus augeri maluit, quam... N., auget te atque onerat bonis condicionibus Ci., aug. aliquem scientiā Ci., aug. linguam Ci. bogatiti, aram Pl. obogatiti = poveličevati (z daritvami), vos precor quaesoque, uti... ea mihi... bene verruncent, eaque vos omnia bene iuvetis, bonis auctibus auxītis (gl. opombo) Formula vetus ap. L. da oblagostite s srečnim uspehom, senectus augetur consilio, ratione, sententiā Ci. je bogata z..., obiluje z..., gravius est spoliari fortunis quam non augeri dignitate Ci., augeri honore Ci. ali honoribus H., T., Suet., augeri gratulatione Ci., largitione potissimos amicorum auxit T., iuvenem... liberalitate auget T., privignos imperatoriis nominibus auxit T., augetur et Agrippina cognomento Augustae T., auctus liberis Pl., Sen. tr., T. ali filiolo Ci. ep. ali filiā T., auctus praedā Ci., spoliis ornatus auctusque Ci., auctus beneficio Ci. ep., urbem omnibus rebus auctam et ornatam cepit Ci., aucta hereditate viri Macr. dedinja za svojim možem; tudi brez abl. = komu pripomoči (pomagati) do imetja, veljave, časti, koga povelič(ev)ati: rem publicam decorarat atque auxerat Ci., illud populi Romani nomen auxit, quod... Ci., solum te commendat augetque temporis spatium Plin. iun.; augeri v komediji v slabem pomenu = α) zadet biti: herus damno auctus est Ter., maerore augeor Pl. žalost me obhaja. β) izgubiti: iam libertā auctus es? Pl. ali zdaj nimaš več osvobojenke? — Od tod adj. pt. pf. auctus 3, le v komp. auctior -ius bolj pomnožen, povečan, povišan, povzdignjen, večji, obilnejši: aegritudo auctior Pl., fortuna, maiestas auctior L., socii honore auctiores C., genus amplissimum acceptum maius auctiusque (bolj čaščen, v večji časti) reliquit L., auctior animi vis Lucr.; superl. le: auctissima basis Trebellius Pollio.

Opomba: St.lat. opt. auxītis (= auxeritis) L. (prim. ausim: audeo); fut. augeam It.

augustus 3, adv. -e (augēre)

1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod

I. adj.

1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.